Petra Parovel iskreno o svojem odraščanju in poslovni poti: “Če se to ne bi dogajalo, bi najverjetneje padla v anoreksijo”
V oddaji Moja zgodba smo gostili uspešno podjetnico Petro Parovel. Iskreno je spregovorila o njenih začetkih, življenju, preden je postala uspešna, in izzivih, s katerimi se sooča na poslovni poti.
Sama je začela pred leti ustvarjati fitnes vsebine. In kako se je odločila za to? “Načeloma nič ne delam načrtovano, takrat je bilo to dosti bolj spontano kot sedaj, karkoli počnem. Preko Youtuba sem gledala veliko nasvetov, vezanih na fitnes, ker jih v Sloveniji ni bilo, vsaj ne za ženske. Začela sem spremljati, kaj se dogaja v tujini, iz nasvetov sem se učila, poskusila na sebi. Videla sem, da imajo Instagram. In sem rekla: ‘Okej, če jim to uspeva v Sloveniji, bo nekega dne tudi tu’. Takrat je v Sloveniji bil popularen Facebook – in sem rekla ‘Nič, poskusim’.”
“Počilo je takrat, ko sem rodila”
Sprva je začela objavljati druge fotografije, fotografije svojega psa, moža in počasi začela s fitnes nasveti. “Tu se je začelo razvijati, počilo je takrat, ko sem rodila. Takrat se je pokazala neka moja surovost, ko sem kot mama znala povedati tudi slabe plati biti mama. Takrat je bilo na Instagramu vse lepo, simpatično, nasmehi do ušes, pri meni pa je bilo vse drugače. Takrat so se ljudje znali povezati z mano bolj kot z ostalimi ‘picture perfect’.” Povedala je, da je bilo veliko pozitivnih komentarjev, seveda pa so se našli tudi negativni. “Kaj daješ to na Instagram, kaj moraš govoriti, da ti je težko, da mala ne spi. Jaz vem, da če bi prej gledala realne slike in realno stanje, kako je biti mama, ne pri vseh, so tudi tisti, ki jim je zelo lepo prve mesece, če bi vedela, da zna biti težko, bi drugače sprejemala tisto obdobje v mojem življenju.”
“Sedaj se počutim sigurno, da bi lahko imela še enega zraven, in vem, da Emili ne bi bila oropana čustev in moje topline do nje. Če bi v prvih dveh letih prišlo do še enega, se bi sekirala, ne bi bilo okej.”
Če je takrat dejala, da otrok ne bi imela več, je danes nekoliko drugače: “Sem v takšnem stanju, da en dan rečem, da bi sigurno imela še enega, drugi dan rečem ‘ni šans’. Še vedno se gibljem med ja in ne. Če bi prišlo do tega, bi obdržala, ker vem, da sem zmožna. Nekako se mi zdi, da sedaj, ko je Emili stara skoraj pet let, da sem ji v tem obdobju, ko sem se našla v vlogi biti mama, dala več kot prvi dve leti, ko sem se iskala. Sedaj se počutim sigurno, da bi lahko imela še enega zraven, in vem, da Emili ne bi bila oropana čustev in moje topline do nje. Če bi v prvih dveh letih prišlo do še enega, se bi sekirala, ne bi bilo okej.”
View this post on Instagram
Imela je veliko podpore od moža, družine in prijateljev, a pri karieri ni bilo tako. “Že preden sem rodila, je bil precejšen dvom, saj izhajam iz družine, kjer je bilo nekako standardno, da se poročiš, imaš službo, dobiš otroke in službo furaš do konca življenja. Ampak jaz ne vem, od kje imam nek drug gen v sebi, ki ni tak kot pri večini družine. Nisem imela podpore, sem jo pa dobila kasneje od moža, ko je videl iskrico pri meni: ‘Okej, to je res nekaj, kar ona želi, kar čuti v sebi, da mora izpopolniti in dati’.” Kasneje je dobila podporo tudi od ostalih: “Velikokrat moraš, preden dobiš podporo, tudi nekaj pokazati.” Sledi ji skoraj 100.000 ljudi, kar je velika odgovornost. “Če lahko rečem, da sem bila takrat, ko sem rodila, totalno surova, iskrena, pristna, sedaj ne morem več biti. Ne, ker ne želim biti, ker bi rada bila, ker sem to jaz, ampak ne moreš več biti, na žalost. Določene stvari moraš zadržati zase.”
“Recimo, če dobim kakšen komentar za Emili, takrat me zaboli. A v istem momentu se zavedam, da sem kriva jaz, ker izpostavljam stvari javno. Zato danes v primerjavi s štirimi leti nazaj, objavljam precej manj.”
Ena izmed stvari, ki jih je javno izpostavila, pa danes tega ne bi več storila, je operacija prsi. “Zato, ker ne bi vplivala na druge na takšen način, recimo na 12-, 15-letnice, da je to nekaj vsakdanjega. Danes, ko gledam na to kot mama, tega ne bi javno izpostavljala. Naj bo to odločitev vsakega posameznika.” Zaveda se, da je vzor številnim mladim dekletom: “Če bi me Emili pri 12 letih vprašala in rekla, da bi si (jih) šla povečati, bi ji rekla, naj počaka in naj res premisli, če si to res želi, ne gledati nekoga, ki ji je vzor in ‘če je ona šla, okej, potem grem tudi jaz’.” Danes bi si morala prsi ponovno operirati, a meni, da tega ne bo storila, saj si želi sprejeti telo, vse, tako, kakršno je.
Tudi sama se je soočala s prenajedanjem: “Če se to ne bi dogajalo, bi najverjetneje padla v anoreksijo.”
V mladostniških, najstniških letih se dekleta velikokrat obremenjujejo s svojim telesom in naredijo številne napake. Tudi sama se je soočila s prenajedanjem: “Jaz mislim, da 99 odstotkov punc gre čez to, da želiš ugajati množici, ki je okrog tebe, in slediti idealom. Mislim, da se je temu težko izogniti. Jaz sem začela hujšati že v osnovni šoli. Nikoli nisem prišla do tega, da bi bila anoreksija, ker je moje telo vedno preveč rabilo in mi je začelo to kazati na drugačen način. Če sem pojedla premalo kalorij, je moje telo zvečer toliko hrepenelo po hrani, da se nisem mogla ustaviti, ko sem začela jesti. Če se to ne bi dogajalo, bi najverjetneje padla v anoreksijo.” Prizna, da je trajalo veliko časa, da je ponovno prišla na zeleno vejo. Včasih je v fitnes odšla tudi dvakrat dnevno.
“Danes, ko veliko manj treniram in več jem, a jem približno iste kalorije vsak dan, ko poslušam svoje telo, moje telo izgleda čisto drugače. Boljše se počutim in se sprejmem.”
“Mislim, da sem rabila 12, 13 let, da sem prišla iz tega in žal mi je. Nisem hodila niti na pico s prijateljicami, da ja ne bo hrana pred mano, da se ne bom prenajedla. Nisem šla, doma pa sem se prenajedla od žalosti, ker nisem šla z njimi na pico. Začaran krog, ampak zgleda je moralo priti do tega, da me je fitnes toliko potegnil noter, da sem danes, kjer sem,” iskreno pove.
“Na neki točki si želim, da bi bil SWY Brand pred mano, in mislim, da počasi prihaja do tega”
Danes je uspešna podjetnica, podjetje SWY Brand je na vrhuncu. “SWY Brand je personal brand in vem, da je zaradi tega v Sloveniji na čisto drugačnem nivoju uspešen, če pred njim obraza ne bi bilo. So plusi in minusi, ni vse bleščeče in sijajno. Na neki točki si želim, da bi bil SWY Brand pred mano in mislim, da počasi prihaja do tega. Če se pri 35 letih odločim, da nočem več biti na socialnih omrežjih, da me recimo duši, si želim to, da če zaprem svoj profil, SWY Brand ostane, da ne bi bila izguba npr. 70-odstotna in bi morala odpuščati ljudi.”
Vsi njeni zaposleni so tudi njeni prijatelji, med njimi je tudi njen mož: “Ja, spet plusi in minusi. Je simpatično, vem, da mu lahko zaupam in tudi vsem ostalim. Tudi najboljšo prijateljico imam noter in vem, da ji lahko zaupam. To je velik velik plus. Minus je pa ta, da jim določene stvari več ne moreš povedati, ker te drugače gledajo, recimo, ko imaš stisko kot vodja. Jaz pridem domov, želim to možu povedati in on gleda z drugega vidika. In potem mu vedno rečem, Mitja, moraš me poslušati, razlagam ti kot žena, sprejmi, kaj ti govorim, ne govorim kot šefica.”
View this post on Instagram
Na poslovni poti se sooča s številnimi izzivi
Odkrito je spregovorila o izzivih, s katerimi se sooča na poslovni poti. Ko je napovedala širitev na tuje trge, ji je konkurenca zakupila domene v tujini. “Bili smo jezni, še vedno pa gledam na to kot nekaj pozitivnega. Poslovnega ozadja nimam, nisem si mislila, da rabiš toliko znanja in razmišljati stvari res vnaprej, tudi več let. To se mi je zgodilo kot opomnik, da moramo biti malo bolj strateški in da moram malo več niti držati v rokah zaradi prihodnosti.”
Na začetku poti, ko niso obstajali niti tri mesece, je do nje pristopila gospa, ki je želela vzeti produkte in jih prodajati naprej. “Gospa je jemala, jemala stvari, mi ji nismo dajali dobavnice, sedaj vemo in moramo delati z njimi, takrat nismo. Ko je bila dolžna 16.000 evrov, je firmo zaprla in mi smo ostali brez,” opiše še eno izmed izkušenj. A žal je takšnih bilo še nekaj: “Naredili smo koda ŠPELA, bila je vredna 400 evrov, namenjena je bila naši ambasadorki, ljudje so ugotovili, kodo uporabljali in za 400 evrov dobivali zastonj stvari. 20.000 evrov smo bili v minusi.”
“Čez nekaj let se boš vprašal, zakaj nečesa nisi naredil, zakaj nisi probal. Mislim, da obžalovanje je najhuje, kar si lahko naredimo. Probaš, probati ni greh!”
Celotni zgodbi lahko prisluhnete spodaj.
S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.