Predsednica republike Nataša Pirc Musar se udeležuje dvodnevne konference za mir v Ukrajini. Poudarila je, da lahko samo Kijev odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta za državo sprejemljiva. Prepričana je, da gre pri konferenci za del daljšega procesa, katerega del bo zagotovo postala tudi Rusija.

Vrh, ki danes in v nedeljo poteka v Švici, se udeležujejo predstavniki več koz 90 držav, med katerimi pa ni Rusije. Udeleženci poudarjajo pomen ukrajinskega načrta za mir, ki je tam v središču, kot izhodišča za vzpostavitev miru v Ukrajini.

Ob prihodu je predsednica Pirc Musar poudarila, da “agresija Ruske federacije proti Ukrajini predstavlja resno grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu”. “To neizzvano vojno dejanje proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine se mora ustaviti, ruske enote v Ukrajini pa se morajo umakniti na mednarodno priznane meje med Ukrajino in Rusko federacijo,” je dejala.

Kljub dejstvu, da Rusija na vrhu ne sodeluje, je prepričana v nujnost in smotrnost izvedbe mirovnega vrha. “Naše srečanje je del daljšega procesa, tekom katerega bo zagotovo del pogovorov postala tudi Ruska federacija. Drugače ne gre. Pogovarjati se moramo,” je poudarila.

Želi si, da bi pogovorili prinesli konkreten napredek, se pa zaveda, da je do razpleta te krvave vojne še dolga pot. A dejstvo je, da je Ukrajina je žrtev ruske agresije, in kot je dejala, lahko samo Ukrajina odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. “O tem pogoju se ni mogoče pogajati,” je dejala.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato. Ukrajina jih je že zavrnila.

Po besedah predsednice Pirc Musar bi Slovenija pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru v Ukrajini. Pri tem bi lahko tudi dejavno sodelovala.

“Naša močna motivacija temelji na naši neomajni podpori Ukrajini. Slovenija je Ukrajini stala ob strani na vsakem koraku od začetka agresije in jo bo še naprej podpirala z razvojno in humanitarno pomočjo. Hkrati pa imamo kot nestalna članica Varnostnega sveta in država brez kolonialne preteklosti dobre stike s t. i. globalnim jugom,” je dejala.

Slovenija pripravlja tudi dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino, hkrati pa predsednica pozdravlja tudi napredek pri pristopnih pogajanjih z Ukrajino in Moldavijo, ki naj bi se začela konec junija.

Predsednica bo tudi danes opravila tudi več dvostranskih srečanj s svetovnimi voditelji. Danes se bo tako sestala z gostiteljico mirovnega vrha, švicarsko predsednico Violo Patricio Amherd.

V nedeljo bo predsednica republike ena izmed govork na delovnem omizju o humanitarnih vidikih, nastopila bo tudi na delovnem plenarnem zasedanju ter se udeležila zaključnega plenarnega zasedanja, na katerem se pričakuje tudi sprejetje skupne izjave. Na dvostranskih srečanjih pa se bo sestala še z novoizvoljeno predsednico Severne Makedonije Gordano Siljanovsko-Davkovo ter estonsko predsednico vlade Kajo Kallas.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts