Pitje alkohola med mladostniki iz Slovenije sicer upada, a smo v večini kazalnikov še vedno nad mednarodnim povprečjem, so v času poletnih počitnic, ko se tudi mladim ponuja več priložnosti za alkohol, opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Na mladostnike ima pomemben vpliv odnos staršev in odraslih do alkohola, so poudarili.

“Zavedati se moramo, da so mladostniki bolj ranljivi za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju zaradi alkohola težave,” opozarja Maja Roškar z NIJZ.

Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018, ki jo v Sloveniji izvajajo na štiri leta, kažejo, da je 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-letnikov v življenju že pilo alkoholne pijače, 27 odstotkov 15-letnikov in 52 odstotkov 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju.

“V obdobju 2002-2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju, je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol, pa celo na 10.,” pravi vodja raziskave v Sloveniji Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Na NIJZ poudarjajo, da je pomemben pogovor z mladostnikom. “Odrasli so otrokom in mladostnikom vzgled. Zato jim morajo jasno povedati, da pitje alkohola ni zanje. Pomembno pa je, kako jim to povedo,” navajajo.

Če starši otrokom in mladostnikom dovolijo pitje alkohola, ali ga prepovedujejo brez razlage, bodo njihovi otroci začeli piti alkohol pri nižji starosti, pili bodo več in tudi imeli več škodljivih posledic pitja alkohola. Če pa jim sporočajo, da alkohol ni zanje, in jim to tudi pojasnijo, bodo njihovi otroci kasneje začeli piti alkohol, pili bodo manj in tudi imeli manj škodljivih posledic pitja alkohola, pojasnjujejo na NIJZ.

Glede tega so opravljene številne študije. Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike, postavili jasne meje, si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom, z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas, se zanimali za mladostnika, podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja, bili mladostniku vzgled ter mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola so pili mladostnik, katerih so starši so imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol, imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi, mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli, z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali, postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo ter za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts