Po obilnejšem in dolgotrajnem deževju, ki je sprožilo veliko zemeljskih plazov, na Geološkem zavodu Slovenije opozarjajo, da je tudi v prihodnjih dneh previdnost nujna.

Prebivalci naj opazujejo dogajanje v okolici in na objektih ter morebitno ogroženost javijo na 112. Pojavljanju zemeljskih plazov je sicer zelo podvržena kar tretjina Slovenije.

Zaradi reliefne razgibanosti in geološke sestave je Slovenija na splošno zelo podvržena pojavom zemeljskih plazov. Informativne karte kažejo, da to velja kar za tretjino slovenskega ozemlja, je za STA pojasnila raziskovalka na Geološkem zavodu Slovenije Tina Peternel, ki se ukvarja s področjem zemeljskih plazov.

Tako številnih pojavov zemeljskih plazov v kratkem času, kot smo jim priča zadnje dni, sicer ni bilo že nekaj let. Nazadnje so jih po Sloveniji po podatkih sogovornice v večjem številu zabeležili v letih 2014, 2012 in 2007.

Zemeljski plazovi so prav v vzhodnem delu države najpogostejši. Na tem območju gre večinoma za pojave manjšega obsega, medtem ko je obsežnejšim in bolj ogrožajočim plazovom bolj podvržen predalpski in alpski svet Slovenije.

Tako med največje spadajo plaz Stože, ki se je v Logu pod Mangartom sprožil 17. novembra 2000, pri tem pa je umrlo sedem domačinov, ter Slano blato nad Lokavcem in plaz nad naseljem Koroška Bela.

Sicer pa so bile po besedah sogovornice zadnje obilne in tudi dolgotrajne padavine eden od glavnih sprožitvenih dejavnikov, da je prišlo predvsem na območju vzhodne Slovenije do tako številnih zemeljskih plazov. Medtem ko se glavni razlog za pojav plazov skriva v reliefni zgradbi in geološki pestrosti tega območja, je dodala.

Kdaj bo voda odtekla iz namočenih zemljin, je zelo odvisno od lokalnega območja, tamkajšnjega naklona terena in geološke zgradbe.

Čeprav bodo v prihodnjih dneh padavine postopoma ponehale, bo namočenost tal ostajala, zato strokovnjakinja za plazove, ki se ukvarja predvsem s preventivo na tem področju, opozarja na nujno previdnost še vsaj teden dni, še posebej pa do konca tega tedna, ko so novi pojavi plazov še lahko bolj pogosti.

Prebivalci naj bodo pozorni, če se v okolici objektov pojavijo razpoke, če kje začne zastajati voda, znaki nevarnosti proženja plazov so lahko tudi posedanje cest, škarp ali dvorišč. Pozorni naj bodo tudi, če se pojavijo razpoke ali kakršne koli druge spremembe na objektih.

Če prebivalci zaznajo kakršnekoli spremembe, morajo o tem obvestiti pristojne službe, ki po potrebi izvedejo interventne ukrepe, začasno zaščitijo območje in preprečijo dodaten dotok vode v plazino. Nato je potrebno izvesti sanacijske ukrepe, ki pa morajo biti, kot poudarja sogovornica, določeni s strani strokovnjakov, to je gradbenikov in geologov, ukrepe pa je potrebno izvesti projektno in sistematsko.

Znano je, da sanacije zemeljskih plazov finančno zelo bremenijo občinske proračune, na kar so danes vnovič opozorili pri Združenju občin Slovenije.

Kot je pojasnila strokovnjakinja za plazove, je sanacija posameznega plazu odvisna od obsega plazu in ogroženosti.

Če se plazovi zgodijo nekje v naravi, kjer ne ogrožajo infrastrukture ali objektov, se lahko pusti “naravo, da gre svojo pot”, sicer pa je sanacijski ukrep vezan na to, kaj ogroža. Zato so pomembni preventivni ukrepi, da tudi kot posamezniki pri posegih v okolje upoštevamo nasvete strokovnjakov, je še povedala Tina Peternel.

Vir: sta

Uredništvo

See author's posts