Po obsežnih poplavah in plazovih, ki so Slovenijo prizadeli 4. avgusta lani, je Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z Direkcijo za vode do konca junija letos izvedlo izredne ukrepe na vodotokih, izvedlo predplačila občinam in lastnikom poškodovanih stanovanj za nujno obnovo ter pripravilo 5-letni sanacijski program v vrednosti 2,33 milijarde evrov.

Izredni ukrepi na vodotokih so zaključeni, sledi sanacija
Na poškodovanih vodotokih so bili v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno). Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024: zaključeno je delo na 1.486 deloviščih na 843 kilometrih vodotokov, pri čemer je v povprečju dela dnevno izvajalo več kot 1.500 delavcev z več kot 1.000 delovnimi stroji. Skupna vrednost izvedenih del je 172 milijonov evrov.

Začenja se petletno obdobje sanacije, za izvedbo katere je podlaga sanacijski program, ki ga je vlada sprejela 16. maja 2024. Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe, je v petih letih namenjenih 1,36 milijarde evrov.

Ob sanaciji bodo sočasno potekale že prej načrtovane investicije ter redna vzdrževalna dela, pri čemer poudarjamo, da je aktualna vlada bistveno povečala višino sredstev za vzdrževalna dela, in sicer na več kot 40 milijonov evrov letno. Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v tako imenovane sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja. Posamezni ukrepi namreč vplivajo na celotno porečje, so soodvisni in imajo vpliv tako dolvodno kot gorvodno. Vodotoki ne poznajo občinskih meja – zmanjšanje poplavne ogroženosti enega območja lahko spremeni naravo vodotoka in poveča ogroženost na drugem območju. Da se temu izognemo, je ključen celovit pristop k urejanju vodotokov. V pripravi je državni prostorski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini (trenutno poteka izdelava strokovnih podlag in projektnih rešitev ter sprotno usklajevanje z nosilci urejanja prostora), v obravnavi pa sta tudi pobudi za še dva državna prostorska načrta za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Zgornji Savinjski dolini.

Predplačila občinam in lastnikom stanovanj za odpravo škode
Ker je bil lanski avgustovski dogodek res katastrofalen in je prizadel velik del prebivalcev, je vlada s spremembo zakonodaje omogočila, da so ob izpolnjevanju kriterijev, določenih v zakonu, občine prejele predplačila za nujno obnovo občinske infrastrukture, fizične osebe oziroma lastniki poškodovanih stanovanj in hiš pa predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj in hiš.

Na podlagi predhodno ocenjene škode, vnesene v aplikacijo Ajda, je bil pripravljen predhodni program za odpravo posledic škode in doslej v šestih paketih 7.444 lastnikom poškodovanjih stanovanjskih objektov izplačanih 34,6 milijonov evrov predplačil. Končni znesek oziroma dejanska višina sredstev, do katerih bodo posamezniki upravičeni, bo predmet posebnega ugotovitvenega postopka za vsako stanovanje posebej. V načrtu je še sedmi, zadnji paket predplačil, sočasno pa je na podlagi sanacijskega programa, ki ga je vlada po končni oceni škode potrdila v maju, ministrstvo v preteklem tednu že začelo z odpošiljanjem obvestil oziroma pozivov za vstop v redni postopek dodelitve sredstev. S pozivom bodo morebitni upravičenci prejeli vse potrebne napotke za dokazovanje upravičenosti in navodila za dostavo potrebne dokumentacije (računi o izvedenih delih, o nabavi materiala in podobno). Na podlagi prejetih odgovorov in prejete dokumentacije se bo začel upravni postopek ugotavljanja upravičenosti in obsega upravičenih sredstev za obnovo. Že izplačana predplačila se upoštevajo pri končnem izplačilu.

218,5 milijona evrov predplačil pa je na podlagi predhodne ocene škode in pripravljenega predhodnega programa za nujno obnovo poškodovane občinske infrastrukture prejelo tudi 115 občin.

Končna izplačila bodo občine prejele na podlagi končnega sanacijskega programa, ki ga je vlada sprejela maja 2024. S tem je vlada zagotovila sredstva, da se lahko že začeti projekti, ki so bili v tem obdobju začasno financirani s predplačili, nadaljujejo.

Sanacijski program
Po končni oceni škode je Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo sanacijski program oziroma Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi močnih neurij z večdnevnim obilnim deževjem s poplavami in plazovi 4. avgusta 2023. Končni sanacijski program, ki ga je pripravilo ministrstvo in maja potrdila vlada, je ključen za zagotovitev virov ter realizacijo ukrepov pri obnovi po največjih poplavah v zgodovini Slovenije.

Program je obravnavala in predhodno potrdila Komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh. Program zajema ukrepe za obnovo občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov ter poškodovanih stavb v zasebni lasti, obnovo objektov za izvajanje dejavnosti, obnovo poškodovanih objektov vodne infrastrukture (v ustrezno funkcionalno stanje odporno na podnebne spremembe), izvedbo geotehničnih ukrepov – sanacijo zemeljskih plazov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturne dediščine in naravnih vrednot. Skupna višina sredstev do leta 2028 je ocenjena na 2,33 milijarde evrov.

Nadomestitvene gradnje
Ministrstvo za naravne vire in prostor je v zadnjih mesecih z vsemi 23 občinami, v katerih so zaradi posledic lanskih avgustovskih poplav predvidene nadomestitvene gradnje, opravilo vrsto intenzivnih srečanj in posvetov. Z namenom, da bodo občine hitreje in ustrezno lahko izvedle vse potrebno za načrtovane nadomestitvene gradnje. Priprava in sprejem občinskih prostorskih aktov je v pristojnosti občin, ministrstvo pa jim pri tem pomaga, svetuje in usmerja glede lokacij, izbire ustreznega prostorskega akta in glede postopka ter pridobivanja mnenj mnenjedajalcev. Občine se odločajo za pripravo Občinskih podrobnih prostorskih načrtov za obnovo (OPPN za obnovo) ali lokacijskih preveritev po Zakonu o obnovi, razvoji in zagotavljanju finančnih sredstev (LP po ZORZFS).

Pet občin ima ustrezne prostorske akte že sprejete oziroma potrebe po nadomestitvenih nepremičninah pri njih ni več, nekatere so zemljišča za nadomestitvene objekte že zagotovile. S predstavniki preostalih 18 občin, ki občinske prostorske izvedbene akte v ta namen še pripravljajo, pa se je v zadnjem mesecu ločeno sestal tudi državni sekretar Miran Gajšek, skupaj s sodelavci in predstavniki Službe Vlade za obnovo po poplavah in plazovih ter predstavniki Državne tehnične pisarne ter Direkcije Republike Slovenije za vode. Sestankov so se udeleževali predstavniki občin, občinski urbanisti ter v nekaterih primerih tudi izdelovalci prostorski aktov. Vse občine, v katerih se načrtujejo nadomestitvene gradnje, imajo jasno določene cilje in časovnico, v kakšnem roku morajo sprejeti občinske prostorske akte.

Uredništvo

See author's posts