Potem ko so se pod nedavnim vodstvom mariborske univerze (v času mandata rektorja Igorja Tičarja) pogosto sekala mnenja med obema stranema, so tokrat poenoteni: 24. januarja napovedujejo stavko. Vlado Republike Slovenije pozivajo naj univerzam zagotovijo dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij in naj izpolnijo obljube.

Novi podpisnik dokumentov na Univerzi v Mariboru, prorektor Žan Jan Oplotnik in predsednica Visokošolskega sindikata na Univerzi v Mariboru Marija Javornik Krečič sta očitno našla skupni jezik. Da bi Univerzi zagotovili dovolj sredstev za odpravo plačnih anomalij, je napoved stavke in skupne zahteve v imenu sindikata VIR (Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije) podpisala tudi Sandra Kurnik Zupanič. Skupaj so napovedali napovedali stavko. To pomeni, da 24. januarja na Univerzi in članicah ne bo predavanj, kajti stavki se bodo s podporo vodstev Univerze in njenih članic, pridružili pedagoški in nepedagoški delavci Univerze v Mariboru. Zahtevajo, da Vlada zagotovi zadostna sredstva univerzam kot delodajalcem, da bi lahko odpravili plačne anomalije. Prav tako pa pričakujejo, da bo Vlada izpolnila s sindikati že dogovorjene obveznosti za zaposlene.

Mačehovski odnos države
“Po našem prepričanju delo na univerzi ni ustrezno ovrednoteno, država pa specifik tega dela ni pripravljena upoštevati. Ugotavljamo, da Ministrstvo RS za izobraževanje in šport z razporeditvijo sredstev znotraj resorja preferira nižje ravni izobraževanja, saj si drugače ni mogoče razlagati, da je za osnovne šole z zadnjim rebalansom namenila in rezervirala dodatnih 56 milijonov, za univerze in vlaganja v visoko šolstvo pa ničesar“, opozarjajo podpisniki skupne zahteve. V svojem apelu poudarjajo, da so univerze finančno podhranjene. “Delež sredstev namenjen univerzam upada že vse od leta 2011, ko je znašal 0,67 % BDP, danes pa le še slabih 0,59 %. Slednje je daleč od 1 % deleža, ki izhaja iz že danih zakonskih zavez, ter še dlje od dejanskih potreb, saj univerze s proračunskimi sredstvi ne zmoremo več pokrivati niti tekočih stroškov izvedbe javne službe, kaj šele skrbeti za razvoj in vlagati v prepotrebno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo“, so zapisali. Opozarjajo, da so odločitve Vlade univerzam nenehno povečevale stroške dela, z novim zakonom o visokem šolstvu pa, da so dočakali zgolj parcialne dopolnitve obstoječe zakonodaje, “brez posluha za nujno potrebne spremembe in ustrezno financiranje“.

Uredništvo

See author's posts