Prepolovitev količin zavržene hrane bi lahko zmanjšala emisije toplogrednih plinov in odpravila podhranjenost 153 milijonov ljudi po svetu, piše v skupnem poročilu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Organizaciji se zavedata, da gre za ambiciozen cilj.

Podatki FAO kažejo, da se približno tretjina hrane, namenjene za prehrano ljudi, po svetu izgubi ali zavrže, kar povzroča emisije in manj razpoložljive hrane za tiste, ki jo potrebujejo.

Poročilo opozarja, da bi lahko bilo do leta 2033 število izgubljenih in zavrženih kalorij med pridelki, ki zapustijo kmetije in pridejo do trgovinskih polic in gospodinjstev, več kot dvakrat večje od števila kalorij, ki se trenutno na letni ravni zaužijejo v državah z nizkimi dohodki, je poročilo povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Prepolovitev količine izgubljene in zavržene hrane na poti od kmetije do vilic “ima potencial za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu za štiri odstotke in števila podhranjenih ljudi za 153 milijonov do leta 2030,” navaja poročilo.

V organizacijah se zavedajo, da to predstavlja zgornjo mejo zelo ambicioznega cilja, ki bi zahteval znatne spremembe navad tako potrošnikov kot proizvajalcev.

Kmetijstvo, gozdarstvo in druga raba zemljišč predstavljajo približno eno petino svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroči človek. Države ZN so se znotraj ciljev trajnostnega razvoja zavezale, da bodo do leta 2030 prepolovile količine zavržene hrane, medtem ko podobnih zavez vzdolž proizvodne dobavne verige ni.

Sadje in zelenjava hitro pokvarljiva 

Glede na poročilo sta med letoma 2021 in 2023 več kot polovico izgubljene in zavržene hrane predstavljala sadje in zelenjava, ki sta hitro pokvarljiva. Sledila so žita, ki so predstavljajo več kot četrtino izgubljene in zavržene hrane, je navedla AFP.

FAO ocenjuje, da se bo leta 2030 z lakoto soočalo približno 600 milijonov ljudi.

“Ukrepi za zmanjšanje izgub in zavržene hrane bi lahko občutno povečali vnos hrane po vsem svetu, saj bi bilo na voljo več hrane, padle bi tudi cene, kar bi zagotovilo večji dostop do hrane za prebivalce z nizkimi dohodki,” so podčrtali v poročilu.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts