V zadnjem času smo priča porastu nenaročenih ponudb blaga, ki jih potrošniki prejemajo brez predhodne privolitve oziroma naročila.

Takšne ponudbe, ki pozivajo k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, so v nasprotju z Zakonom o varstvu potrošnikov. Zakon o varstvu potrošnikov v 35. členu namreč določa, da nenaročene ponudbe blaga, storitev ali digitalne vsebine, ki pozivajo potrošnika k takojšnjemu ali odloženemu plačilu, niso dovoljene. Potrošniki zato, v primeru prejema nenaročenega blaga, do podjetja nimate nobenih obveznost in niste zavezani k plačilu.

Če se na nenaročeno ponudbo ne odzovete, se šteje, da ponudbe ne sprejemate.

Ključno je, da se kot potrošnik zavedate svojih pravic in se premišljeno odločate tako za spletno nakupovanje kot prevzemanje paketov.

Na kaj morate biti pozorni?

Ko kupujete preko spleta, najprej preverite podjetje. Če podatkov o podjetju na spletni strani ne najdete in ni jasno kam lahko paket vrnete, svetujemo, da nakupa v takšni spletni trgovini ne opravite. O naročenem blagu obvestite tudi druge člane gospodinjstva, ki bi lahko paket od dostavne službe prevzeli. V primeru, da se informacije o pošiljatelju na paketu razlikujejo od tistih na spletni strani ali pa sploh niso navedene, je prav, da postanete sumničavi.

Kaj storiti, ko vam dostavijo nenaročen paket?

Kadar prejmete paket z odkupnino, torej paket za katerega je zahtevano plačilo po povzetju, pred samim plačilom preverite naziv podjetja in njegov naslov. Če vam pošiljatelj ni znan ali sploh ni naveden, paket zavrnite.

V primeru, da paket nima odkupnine in ga prevzamete, v paketu pa se nahaja račun, slednjega niste dolžni plačati. Prav tako niste dolžni paketa na svoje stroške vračati.

Z namenom zaščite vaših pravic in financ, vas pozivamo, da za nenaročeno blago ne plačujete.

Ukrepanje Tržnega inšpektorata

V primerih, ko ima pošiljatelj nenaročenega blaga sedež v Sloveniji, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Tržni inšpektorat. Tržni inšpektorat lahko podjetje, ki ponuja potrošniku nenaročeno blago s takojšnim ali odloženim plačilom kaznuje z globo od 5.000 do 50.000 evrov. Tržni inšpektorat pa ne more podjetju naložiti vračilo že plačane kupnine.

Če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, se lahko potrošnik za pomoč obrne na Evropski potrošniški center. V primeru večjega števila oškodovancev s strani znanega pošiljatelja iz Evropske unije, lahko Tržni inšpektorat sodeluje s pristojnimi organi v tujini, da zagotovi spoštovanje pravic potrošnikov.

Tržni inšpektorat je na podlagi številke paketa večkrat že zahteval podatke o pošiljatelju. Izkazalo se je, da slovenskim dostavnim družbam pakete največkrat dostavljajo dostavna podjetja iz tujine, ki niso dejanski pošiljatelji in kjer se sledi, zaradi omejenih možnosti nadaljnjega poizvedovanja, izgubijo. V nekaterih primerih pa so pošiljatelji podjetja iz Kitajske. V primerih, ko je pošiljatelj iz tako imenovane tretje države, bo potrošnik pomoč lahko iskal le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Tržni inšpektorat v tem primeru nima pristojnosti za ukrepanje.

Odgovornost dostavnih podjetij

Prevozna in kurirska podjetja niso tista, ki imajo v razmerju do potrošnikov obvezo vračila kupnine, saj niso tista, ki bi imela s potrošnikom sklenjeno pogodbo. Prav tako ta podjetja nimajo podatkov o vsebini paketa in informacij ali je paket dejansko bil naročen ali ne.

V primeru, da menite, da ste postali žrtev goljufije ali nezakonitega ravnanja s strani pošiljatelja, se lahko obrnete tudi na lokalno policijsko postajo. Policija lahko pomaga pri preiskavi in ukrepanju v primerih suma goljufije ali nezakonitih dejavnost

Uredništvo

See author's posts