Poslanci bodo po današnjih izrednih sejah v soboto začeli počitnice, do septembra DZ praviloma ne bo zasedal. Zadnje mesece je sicer zaznamoval predvsem začetek dela novega sklica DZ. Še pred poletnim oddihom bo ta obravnaval več predlogov zakonov, določen bo tudi terminski plan dela za jesen. Ta bo po pričakovanjih politično pestra in delovna.

Parlamentarne počitnice, ko ni rednih zasedanj DZ in delovnih teles, po poslovniku DZ potekajo od vključno 16. julija do 31. avgusta.

Tako velja, da s 16. julijem poslanci načeloma odidejo na počitnice, čeprav so v tem času lahko sklicane izredne seje.

Poslanci imajo skladno z zakonom o poslancih pravico do 40 delovnih dni letnega dopusta ter do sedem delovnih dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov. Število dni, ko so poslanci lahko na dopustu, je sicer odvisno od delovne dobe, zahtevnosti dela in starosti.

Pred dopustom poslanci še o nekaterih zakonodajnih prioritetah koalicije

Do septembra poslanci tako praviloma ne bodo zasedali. Še pred odhodom na poletni oddih pa danes zasedajo na dveh izrednih sejah, na katerih bo koalicija poskušala skozi parlamentarno sito spraviti več zakonodajnih predlogov, ki so jih sicer kot prioritetne navajali že v času volilne kampanje pred letošnjimi državnozborskimi volitvami.

Na poslanskih klopeh bodo tako danes med drugim predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu, predlog zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki so ga vložili v Inštitutu 8. marec, in predlog vladne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Dogajanje na parlamentarnem političnem parketu je v zadnjih mesecih zaznamovalo konstituiranje novega sklica DZ, prve poteze nove koalicije, ki so jo po aprilskih parlamentarnih volitvah sestavile Gibanje Svoboda, SD in Levica, ter manevri opozicije, ki je takoj po potrditvi poslanskih mandatov na ustanovni seji DZ v parlamentarni postopek vložila več deset zakonodajnih predlogov, v parlament je romalo tudi več referendumskih pobud.

Delo DZ po mnenju Klakočar Zupančičeve v zadnjih mesecih “izjemno intenzivno”

DZ je sicer izvolil tudi novo vlado, na čelu parlamenta pa se je prvič v zgodovini samostojne Slovenije zavihtela ženska. Mesto predsednice DZ je tako zasedla Urška Klakočar Zupančič, ki je po dveh mesecih dela v pogovoru za STA ocenila, da je DZ v tem času delal “izjemno intenzivno”. To je bilo sicer po njenih besedah morda navzven manj vidno, saj je morala koalicija svoje moči usmerjati tudi v odstranjevanje postopkovnih ovir, s katerim da si je odpirala pot do vsebinskega dela.

Temu pa tudi sprejemanju nekaterih zakonov, ki se dotikajo za ljudi “izredno občutljivih” tem, kot je denimo novela zakona o nalezljivih boleznih, prva med poslanci pripisuje rezultate zadnje javnomnenjske ankete Dela, v kateri je več kot polovica vprašanih delo DZ ocenilo kot negativno ali zelo negativno. “Državljani spremljajo delovanje DZ in se jim zdi, da ta še zmeraj cepeta na mestu, pričakovali pa so, da se bodo zadeve začele premikati”, ocenjuje Klakočar Zupančičeva.

Na tezo, da je veliko razočaranje volivcev posledica prevelikih predvolilnih obljub, sicer ne pristaja, verjame, da bodo te uresničene, saj da je začrtana pot izvedljiva.

Še pred odhodom na parlamentarne počitnice Klakočar Zupančičeva tako ne izključuje možnosti kakšne izredne seje, kolegij predsednice DZ pa bo v petek obravnaval tudi terminski plan dela DZ za jesen.

Septembra prvo vsebinsko redno zasedanje DZ, ob izzivih draginje in zdravstva jesen delovna tudi za zakonodajalca

Po napovedih je sicer pričakovati politično zahtevno jesen. Parlamentarci se bodo v poslanske klopi vrnili predvidoma 1. septembra, pri čemer bodo morali zagristi v izzive, ki jih bo prinesla draginja, pa tudi morebitni vnovični val epidemije covida-19.

Klakočar Zupančičeva ob tem meni, da bo, glede na okoliščine, parlament moral ostati buden in v pripravljenosti sprejemati tudi morebitne posamezne interventne zakone.

Da bi se izognili zlorabi parlamentarnih institutov, tudi instituta referenduma ob vseh zakonih, ki so vsebinsko pomembni za državo, pa bo po njenem mnenju veljalo razmisliti še o spremembah poslovnika DZ kot morda tudi same ustave. Meni namreč, da ob nekaterih referendumskih pobudah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, ne “gre za preverjanje volje vseh državljank in državljanov, ampak za upočasnitev zakonodajnega postopka”.

Poslance jeseni čaka tudi prvo redno plenarno zasedanje po ustanovni seji, DZ se je namreč v novem sklicu za zdaj sestajal le na izrednih sejah. Prva redna vsebinska seja se glede na predlog terminskega dela, objavljenega na spletnih straneh DZ, obeta v zadnjem tednu septembra.

Glede na predlog, pa bo jeseni na poslanskih klopeh pristalo več zakonodajnih predlogov, med drugim predlog sprememb zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predlog novele o nujnih ukrepih na področju zdravstva, predlog zakona o elektronskih komunikacijah in predlog novel zakonov o lokalnih volitvah in o odvetništvu.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts