V Mariboru so danes razstavili prispele natečajne elaborate za novi most ob Mariborskem otoku. Prve nagrade komisija ni podelila, je pa določila dve enakovredni drugi nagradi. Kdaj bodo most, ki bo s potjo za pešce in kolesarje povezoval levi in desni breg Drave na zahodni strani Mariborskega otoka, dejansko zgradili, zaenkrat še ni znano.

Na natečaj, ki ga je Mestna občina Maribor objavila lani v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, so prejeli samo tri projekte, kar predsednik ocenjevalne komisije in podžupan Gregor Reichenberg pripisuje zahtevnosti projekta in dejstvu, da so se lahko na natečaj prijavile samo ekipe z ustreznimi referencami.

Poudaril je, da gre za inženirsko izredno zahteven projekt, saj mora premostiti velik razpon čez reko, ki je v tem delu zelo široka, hkrati pa se nahaja v občutljivem naravovarstvenem okolju in tik ob hidroelektrarni, ki je spomenik tehnične dediščine.

Med tremi prispelimi elaborati so na koncu izbrali eno rešitev, ki je “bolj impozantna” in v tlorisu zajema več prostora, in eno, ki je “bolj spravljiva” in se “poskuša pritihotapiti skozi drevesa”.

To sta rešitev v obliki ravne brvi z večjim številom nižjih pilonov, ki jih avtorji Fernando Alonso Tuero, Sara Jesihar in Jaka Zevnik poimenujejo jambori, ter brv, zasnovana kot viseča konstrukcija z zakrivljeno osjo z enim razponom, pod katero se podpisuje mariborska ekipa v sestavi Viktor Markelj, Jernej Maher, Simon Sever, Peter Gabrijelič in Maša Čelebić.

“Zasledovali smo cilj, da je poseg čim bolj minimalen. Hkrati je bilo treba s to nežno konstrukcijo zagotoviti tudi nosilnost in stabilnost. Za to smo izkoristili možnost vmesne podpore na otoku in na ta način zmanjšali razpon, hkrati pa konstrukcija še vedno ne izstopa preveč v prostoru,” je povedal predstavnik prve ekipe Zevnik.

Predstavnik druge ekipe Markelj iz družbe Ponting je pojasnil, da je pri mostovih za pešce velik izziv prečna stabilnost, saj so takšni mostovi ožji od ostalih. Zato njihova ideja o zakrivljenem mostu ni na mestu le zaradi dejstva, da most zaokrožuje Dravsko promenado, temveč s tem tudi zagotavljajo njegovo stabilnost. “Katera koli rešitev bo na koncu izbrana, bo zaradi svoje zahtevnosti podirala svetovne rekorde,” je dodal.

Most bo po besedah Reichenberga predstavljal skrajno zahodno zanko nastajajoče Dravske promenade v Mariboru, s katero od Hidroelektrarne (HE) Mariborski otok do jezu Melje vzpostavljajo krožno rekreacijsko pot, dolgo skupno okoli 14 kilometrov.

Z načrtovanim mostom, delovno poimenovanim Huzarska brv, bi omogočili prečkanje reke tik pred HE Mariborski otok, ne bo pa z mostu mogoč dostop na sam otok, kjer se nahaja javno kopališče. Edini neposredni vstop na kopališče bo tako še vedno prek obstoječega mostu z levega nabrežja Drave, ki so ga lani obnovili.

Natečajne rešitve so danes postavili na ogled v razstavišču Urban, v naslednji fazi pa bo sledila podrobna primerjava obeh najbolje uvrščenih rešitev, na podlagi katere bodo sprejeli odločitev, katero verzijo bo občina izbrala.

Denar za ta projekt še ni zagotovljen. V projektnih nalogah se je njegova uresničitev na grobo ocenjevala na sedem do osem milijonov evrov.

Trenutno v Mariboru že gradijo novo brv ob Starem mostu, kjer je do prve polovice 20. stoletja stal lesen most. Dokončana bo predvidoma letos spomladi.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts