V Gibanju za Kidričevo, predstavniki katerega ne verjamejo nedavno opravljenim analizam tal v – po njihovem – okoljsko degradirani občini, so ogorčeni nad zavračanjem možnosti, da bi ministrstvo za okolje k dodatnim analizam povabilo neodvisno poljsko podjetje Environ. Napovedali so pritožbe v Bruslju.

V gibanju, ki ga sicer v javnosti bolj ali manj zastopa le Branko Štrucl, okoljsko ministrico Ireno Majcen in direktorja urada za varno hrano Janeza Posedija sprašujejo, kdo jima daje pravico, da ogrožata zdravje ljudi, živali in rastlin, s tem ko ne naredita nič za sprejem nujnih ukrepov, da bi ta okoljski problem sanirali.

Kot pravi Štrucl, so trdno prepričani, da je več deset hektarjev kmetijske zemlje tako onesnažene, da je njena imisijska vrednost kritično presežena. To so po njegovem pokazale zadnje raziskave na majhni njivi, ki je bila enako posuta s kurilniškimi nevarnimi odpadki.

Majcnova je sicer že povedala, da novih analiz ne bodo opravili, jo pa nove pobude civilne iniciative žalostijo, ker so za opravljeno delo izbrali akreditiran laboratorij, ki je sam opravil vzorčenje in analize in to na področjih, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

V pisnem odgovoru Štruclu je ministrica zapisala, da so gibanju že ob odvzemu vzorcev ponudili del vzorca, ki bi ga na lastno željo in seveda tudi stroške poslali v analizo drugim, morda tudi tujim, laboratorijem, a so to zavrnili.

“Že ob predstavitvi rezultatov smo jasno povedali, da je poljsko podjetje Environ izvajalo analize znotraj kompleksa Cinkarne Celje, naročnik in plačnik analiz pa je bila Cinkarna in ne ministrstvo. Drugačen je bil tudi namen analiz,” so pojasnili na ministrstvu in ponovili ugotovitve analize, da so tla v Kidričevem le točkovno onesnažena, zato ne morejo govoriti o širšem onesnaženju.

A tudi tokratni odgovor gibanja ni prepričal, zato je Štrucl že napovedal, da se bodo obrnili na evropska komisarja za okolje ter za zdravje in varnost hrane, pa tudi na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki z inšpekcijskimi pregledi ugotavlja onesnaženost na kraju samem.

“Imajo kaj videti. Poleg deponije šestih milijonov ton rdečega blata, na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, 20 in več zapuščenih gramoznic, kjer je več kot 150.000 kubičnih metrov odpadnega strupa, da o Talumu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, niti ne izgubljamo besed,” pravi Štrucl, ki je prepričan, da Kidričani živijo v “območju tihe smrti”, kjer ljudje zbolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugod v Sloveniji.

Po njegovem so bile zadnje analize opravljene nekakovostno, na premajhnih vzorcih, rezultati pa nikakor ne predstavljajo realne slike onesnaženosti. Ob tem so ogorčeni tudi nad zahtevami, da bi nadaljnje raziskave financirali sami, če bo evropska komisija ugotovila, da je ogroženo zdravje ljudi, pa bosta po besedah Štrucla morala politično in materialno odgovarjati tako ministrica kot župan Anton Leskovar, ki po njegovem že leta zavaja ljudi, da živijo v zdravem okolju.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts