Ptujska mestna tržnica, ki jo prenavljajo z evropskim denarjem, bi morala zaživeti že sredi poletja, a temu še nekaj časa ne bo tako. Projekt se je zavlekel zlasti zaradi arheoloških raziskav, ki pa so dale zelo zanimive rezultate. Obenem se bo obnova še dodatno podražila, za zdaj pa si nova županja Nuška Gajšek ne upa napovedati datuma odprtja.

Prejšnji župan Miran Senčar je 4,8 milijona evrov vredno pogodbo pred letom dni podpisal s podjetjem KPL, ki bi po pogodbi dela moral končati v 210 dneh, a je središče najstarejšega slovenskega mesta še vedno razkopano.

Kot je povedala Gajškova, ki je najodmevnejši projekt njenega predhodnika podedovala, se je projekt zavlekel tudi na račun arheoloških raziskav in številnih zanimivih najdb, ki jih niso pričakovali. V teh dneh se delo arheologov počasi le končuje, s tem pa bo tudi gradbišče lahko zaživelo v polni meri.

“Ostaja še nekaj odprtih zadev, ki sprva niso bile načrtovane. Predvsem sanacija opornega zidu v delu Miklošičeve ulice ter menjava t. i. mačjih glav z granitnimi kockami, saj smo skupaj s stanovalci ocenili, da bo to bolj optimalen način tlakovanja,” je pojasnila Gajškova, ki zdaj roka odprtja ne upa napovedati, želi pa, da bi dela končali letos.

Vse skupaj bo prineslo dodatne stroške. Obnova zidu bo stala dodatnih 150.000 evrov, za polovico so se podražila arheološka dela, še nekaj več denarja bo potrebnega za sprva nenačrtovano napeljavo toplovoda. Skupaj to pomeni za okoli 400.000 evrov dodatnega denarja, ki ga bo moral potrditi tudi mestni svet z rebalansom proračuna.

Prenova tržnice je na Ptuju že pred začetkom del vzbudila veliko različnih pomislekov. Kljub protestom velikega dela meščanov so namreč čez noč podrli stara drevesa, nato pa se je zapletlo še pri izbiri izvajalca del. Mestni svet je namreč od župana terjal razveljavitev razpisa, a je slednji svoj prav dosegel na upravnem sodišču.

Ptujski mestni svet je tik pred lokalnimi volitvami podprl spremembo investicijskega programa, ki je projekt podražil za pol milijona na skoraj 5,4 milijona evrov, deloma tudi na račun arheoloških raziskav. Te so obsegale vseh 5000 kvadratnih metrov prostora.

Kot je povedal arheolog Samo Hvalec, so nekaj osnovnih podatkov o tem, kaj lahko pričakujejo imeli, vendar doslej na tem območju niso bila izvedena kakšna obširnejša gradbena dela. “Ko so se, pa je to bilo še v časih, ko kulturna dediščina pri gradnjah ni bila kakšna posebna prioriteta. Zato smo bili marsikdaj nad ugotovitvami zelo presenečeni,” je dodal.

Severni del raziskanega območja s Slomškovo ulico je bil po njihovih ugotovitvah že od nekdaj del mesta, in to s precej dodelanimi ometi v objektih, tudi s poslikavami in freskami, kar kaže, da je šlo najverjetneje za dokaj bogate hiše.

V srednjem veku je mesto začelo dobivati nov zagon in je v ozadje postavilo staro “petovionsko” ureditev, hkrati pa se z nasipavanjem začne širiti proti Novemu trgu. Tam je bilo pred tem bolj ali manj le močvirje, takrat pa se je začela srednjeveška pozidava Ptuja. Raziskave so tudi potrdile, da rimsko mesto na območje današnje tržnice skoraj ni segalo.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts