Prijavo nasilja v družini ali družinskega nasilja lahko vloži vsakdo, piše na spletni strani Policije, najsi je to žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. Prijavo se lahko izvede kadar koli.

Pred dnevi smo na našem portalu objavili anketo, v kateri smo bralce vprašali, kaj storijo, če v okolici opazijo družinsko nasilje. Objavili smo jo, preden je odjeknila novica o krutem umoru v Sevnici, ko je 47-letni moški s šestimi otroki na policijski postaji prijavil smrt svoje 41-letne žene. Policisti so nato pri umorjeni ženski našli sledove svežega in starega nasilja, policija pa je obvestila, da bodo moškega ovadili za kaznivo dejanje umora na posebno grozovit način. Primer je v javnosti sprožil vznemirjenje, predvsem zato, ker je ženska po preiskavi sodeč doživljala večletno nasilje, ki mu ni mogla ubežati. Primer je kmalu dobil še večje razsežnosti, saj se je izvedelo za nekaj podrobnosti.

Ob tem pa so tudi nekatere druge žrtve nasilja v družini izpovedale svoje zgodbe na družbenih omrežjih, o čemer smo poročali.

Največ sodelujočih v anketi je odgovorilo, da nasilje v družini prijavijo policiji

Anketo z vprašanjem, kaj storite, če v okolici zasledite družinsko nasilje, smo zaključili. Na vprašanje je odgovorilo 1.234 sodelujočih, od tega je 530 ali 43 odstotkov od vseh odgovorilo, da pokličejo policijo.  Da javijo centru za socialno delo ali kateri drugi vladni ustanovi za pomoč žrtvam, je odgovorilo 182 sodelujočih ali 15 odstotkov.  Da ne naredijo nič, ker to ni njihova stvar, je odgovorilo 171 sodelujočih ali 14 odstotkov. 166 ali 13 odstotkov pa je izbralo odgovor, da žrtvi ponudi pomoč . 105 sodelujočih ali devet odstotkov se je odločilo za odgovor, da storilca/storilko opozorijo, da se nasilja ne izvaja, 80 sodelujočih ali šest odstotkov pa je odgovorilo, da javijo nevladnim organizacijam, ki pomagajo žrtvam.

Pomembne telefonske številke

Policija: 113 in anonimna brezplačna številka 080 12 00

Center za socialno delo: center v vašem kraju;

Društvo za nenasilno komunikacijo, 031 770 120, info@drustvo-dnk.si

Krizni centri in programi, ki so na voljo za pomoč in delujejo v okviru CSD Maribor:

1. Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, 041 735 135, 041 762 333, 051 489 529, info@svetovalnica-mb.si
2. Krizni center za žrtve nasilja v družini – po telefonu ali e-pošti povejte o tem policiji, CSD, pokličite v varne hiše, svetovalnice, materinske domove…in v primeru, da potrebujete takojšen umik iz nasilnega okolja, vas bodo vse te službe povezale z nami in vas usmerile v varno namestitev Kriznega centra za žrtve nasilja v družini pri CSD Maribor
3. Varna hiša, 02 480 11 87, varnah.csdmarib@gov.si
4. Materinski dom Maribor, 02 623 25 26, 051 260 159, info@materinski-dom.si
5. Krizni center za mlade, 02 250 26 60, 051 324 211, kcm-mb@gov.si
6. Pika. dnevni center za otroke in mladostnike Maribor, 051 304-015, pika.dcmb@gmail.com

Kako poteka prijava na policiji

Prijavo se vloži na najbližji policijski postaji, na kateri bodo policisti začeli obravnavo, je zapisano na spletni strani policije. Mogoče jo je vložiti tudi na državnem tožilstvu, ki prijavo največkrat odstopi policiji z zahtevo, da preveri navedbe v njej. Če se prijavo vloži na državnem tožilstvu, jo bo policija obravnavala šele, ko jo bo prejela od državnega tožilstva.

Ob žrtvi je lahko zaupna oseba, ki ji je v oporo v postopkih

Ob vložitvi prijave ima lahko žrtev ob sebi tudi zaupno osebo (spremljevalec žrtve) kot oporo v postopkih z uradnimi ustanovami. O prijavi se sestavi uradni zapis, največkrat je to zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe. Če policija pri svojem delu sama zazna, da je bilo storjeno tako kaznivo dejanje, o tem sestavi samostojni uradni zapis (uradni zaznamek). Če dejanje naznani otrok, se sestavi enak zapis. Prijava se lahko vloži tudi po pošti. Policisti bodo opravili dodaten pogovor s prijaviteljem.

Anonimna e-prijava

Ne glede na to, da je na spletnem portalu policije mogoče vložiti e-prijavo nasilja v družini , vam predlagamo, da se za e-prijavo odločite le izjemoma. Takih prijav ne moremo šteti za nujne, ampak le kot informacijo, na podlagi katere je pogosto onemogočeno učinkovito ukrepanje zaradi nesodelovanja udeleženih.

Glas otroka, glas žrtve nasilja

Pomembno je, da vsakdo, ki se odloči vložiti prijavo in sodeluje v nadaljnjih postopkih, postane glas otroka, glas žrtve nasilja, so še zapisali na spletni strani policije. Tako pokaže, da zmore pomagati, da se njegov glas sliši in doseže svoj namen. Njegovo dejanje je izrednega pomena za nadaljnji razplet primera (zaščita žrtve). Vsi smo odgovorni za sočloveka.

Uredništvo

See author's posts