Poletni solsticij je letos 20. junija, ko je Sonce na najvišji točki neba in doseže svojo najdaljšo dnevno pot. Gre za najdaljši dan in najkrajšo noč v letu. Poletni solsticij označuje začetek poletja in ima globok pomen v številnih kulturah in tradicijah po vsem svetu, zato so v preteklosti in sedanjosti marsikje pripravljeni opraviti več običajev.

Pomen poletnega solsticija

Poletni solsticij je astronomski dogodek, ko Zemljina os doseže maksimalni nagib proti Soncu. V tem času Sonce doseže svojo najsevernejšo točko na nebu in takrat imamo najdaljši dan v letu. Solsticij pomeni “sončno ustavitev,” ker se zdi, da Sonce nekaj dni stoji na isti točki neba.

Energije poletnega solsticija

Veliko ljudi verjame, da poletni solsticij oziroma kresna noč in kresni dan prinašata posebne energije. To je čas, ko je narava na vrhuncu svoje moči, kar se odraža v bujnem rastju in dolgotrajni svetlobi. Solsticij je čas za praznovanje, obnovitev energije in povezovanje z naravo. Tradicionalno se verjame, da je ta noč magična, ko se zemlja in nebo dotikata, in ko je meja med fizičnim in duhovnim svetom najtanjša.

Kresna noč

Kresna noč je praznovanje poletnega solsticija. Ime “kresna” izhaja iz besede “kres” kar pomeni velik ogenj. V preteklosti so ljudje prižigali kresove, da bi proslavili sončev obrat in se zaščitili pred zlimi duhovi. Kresovi naj bi imeli magično moč, ki prinaša srečo in odganja zlo. V času kresne noči so ljudje verjeli, da ogenj in dim kresa očistita in obnovita energijo, prav tako pa je ogenj imel vlogo v številnih obredih.

Običaji poletnega solsticija v naših krajih

V Sloveniji je poletni solsticij bogat s starimi običaji in verovanji. Ponekod so te običaje izvajali vsako leto, ponekod samo občasno, odvisno je tudi od same skupnosti. Ponekdo se še dobro spomnijo, da so staroselci opravljali posebne rituale sploh pri večjih kamnih, ki so jih poimenovali kresniki. Velikokrat so zraven tudi prižgali kres.

Dekleta spletle venčke in kite iz rož ter plesale okrog kresa

Dekleta, sploh samska oziroma neporočena, so na svete kamne ali kresnike odnesle venčke iz rož. Sveti kamni ali kresniki so posebni kamni, ki so imeli v staroverskih verovanjih poseben pomen in so bili pogosto povezani z obredi in rituali. Dekleta so iz bršljana in travniških rož naredila dolgo kito, ki so si jo dale okrog vratu in zaplesale okrog kresa. Ob svetem kamnu so namreč tudi kurili kresove, saj so verjeli, da ogenj pri svetem kamnu še posebej povečuje moč naravnih sil.

Magična moč oglja

Oglje iz kresa je imelo posebno magično moč. Stari ljudje so verjeli, da je oglje iz kresnega ognja zaščitni amulet, ki prinaša srečo in odganja nesrečo. Oglje so pogosto uporabljali v obredih in za zaščito doma. Z njim so tudi zarisali posebne znake.

Pekli so dva različna kruha

Zvečer na kresno noč so nekateri spekli tudi kruh z drožmi, tak, ki je bil nižji hlebec od običajnega. Na njem so oblikovali, zarisali sonce. Jedli so ga zjutraj na kresni dan na tešče. Drugi hlebec, narejen iz črne moke, pa so imeli ob kresu in košček tega kruha podarili ognju, da bi povečali njegovo moč.

Opazovanje zvezd

Zvečer oziroma ponoči so radi tudi opazovali zvezde. Ni naključje, da so iskali veliko zvezdo na koncu oja Velikega in Malega voza, imenovano Kresnica (tudi Kresnca). Kresovi so pripomogli, da njena luč ni nikoli ugasnila niti oslabela. Staroverci so pri vsakem kresu shranili nekaj pepela in ga ob zimskem kresu odnesli h Kresnikovi skali, kjer so ga posuli okoli nje.

Drugi običaji: od skakanja čez ogenj do nabiranja zelišč

Poleg naštetih običajev so ljudje ob kresni noči izvajali še druge obrede, kot je skakanje čez ogenj, kar naj bi prinašalo srečo in zdravje. Tudi nabiranje zelišč je bilo pomembno, saj so verjeli, da imajo zelišča, nabrana na kresno noč, posebno moč.

Poletni solsticij in kresna noč sta globoko zakoreninjena v slovenski kulturni dediščini. To je čas, ko narava in človek skupaj proslavljata moč in čarobnost svetlobe, toplote in življenja. S starodavnimi običaji in verovanji ljudje ohranjajo povezavo z naravo in duhovnimi silami, ki so jih spoštovali naši predniki.

Uredništvo

See author's posts