Po skoraj osmih mesecih izraelske ofenzive v Gazi, ki ji kljub skoraj 36.000 žrtvam ni videti konca, bodo v torek Španija, Norveška in Irska na nezadovoljstvo Izraela priznale Palestino. S to bolj ali manj simbolno gesto se bodo v podporo rešitvi dveh držav in miru pridružile okoli 140 članicam ZN. Slovenija je medtem začela ustrezen postopek.

Spričo vojne v Gazi so nekatere evropske države, tudi Slovenija, letos oživele razpravo o morebitnem priznanju palestinske države.

Premierji Slovenije, Španije, Irske in Malte so 22. marca ob robu vrha EU sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili pripravljenost priznati Palestino, ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne.

Prizadevali si bodo za enotno stališče članic EU

Socialistični španski premier Pedro Sanchez, ki v priznanju vidi odločilni korak za razrešitev vojne v Gazi ter postavitev temeljev za varnost in trajni mir v regiji, je nato okrepil prizadevanja, da bi k priznanju pritegnil še več evropskih držav. V sredo so nato Španija, Irska in Norveška sporočile, da bodo palestinsko državo priznale 28. maja tudi v želji po spodbuditvi začetka političnega procesa za končanje vojne.

Palestinci so napoved pozdravili kot pomemben trenutek, Izrael pa obsodil kot nagrajevanje terorizma palestinskega islamističnega gibanja Hamas, ki je z napadom na Izrael 7. oktobra lani izzval izraelsko ofenzivo na Gazo. Proti trojici držav je sprožil diplomatsko ofenzivo in napovedal resne posledice. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ocenil, da bi bila Palestina teroristična država, ki bi poskušala vedno znova ponoviti 7. oktober.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je v odzivu na napoved priznanj dejal, da si bo v sodelovanju z vsemi državami članicami prizadeval za enotno stališče EU na podlagi rešitve dveh držav. Meni sicer, da pomeni priznanje “simboličen korak politične narave”, ki ne bo prinesel spremembe na terenu, da pa izraža zavezanost iskanju rešitve. Ob tem je priznal, da je težko, da bi 27 članic unije doseglo dogovor o priznanju.

Postopke za priznanje Palestine je 9. maja sprožila tudi slovenska vlada. Premier Golob je v sredo pozdravil napoved omenjenih držav, ob tem pa spomnil, da je vlada pred njimi začela postopek priznanja Palestine, ki ga želi zaključiti do 13. junija. Dopustil pa je možnost, da bi postopek zaključili hitreje.

V koalicijski Levici menijo, da bi morala Slovenija Palestino priznati skupaj z Norveško, Irsko in Španijo, saj bi to bil močnejši signal Izraelu, da prekine grozodejstva v Gazi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v petek izrazila upanje, “da bo vlada prihodnji teden zbrala pogum in tudi sama stopila po poti” omenjene trojice držav. Na omrežju X je poudarila, da v Varnostnem svetu ZN zagovarjamo rešitev dveh držav in da do te rešitve ne more priti, ne da bi Slovenija tudi priznala Palestino.

Več evropskih držav je medtem že sporočilo, da trenutno ne razmišljajo o priznanju Palestine, med njimi Francija, Nemčija, Avstrija, Hrvaška in Portugalska.

Nemški kancler Olaf Scholz je ocenil, da za priznanje ni razloga, saj da ni jasnosti glede ozemlja države in s tem povezanih drugih vprašanj. Meni, da je pomembno doseči dolgoročno prekinitev ognja in da se vse strani zavežejo rešitvi dveh držav.

Priznanje treh evropskih držav sicer ne bo spremenilo dejstva, da nasilje na zasedenem Zahodnem bregu narašča, medtem ko se nadaljuje vojna v Gazi, ki jo vodi najbolj desna izraelska vlada, ki ni naklonjena vzpostavitvi palestinske države. Ne bo spremenilo dejstva, da so pred njenim udejanjenjem velike ovire. Bo pa po pisanju britanskega BBC povečalo pritisk na druge evropske države, tudi Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, da jim sledijo v podpori samoodločitve Palestincev.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts