Fakulteta za šport je v septembru predstavila rezultate nacionalnega sistema spremljave telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine – športnega kartona SLOfit. Podatke meritev je obdelal laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za šport, rezultati pa so zaskrbljujoči – obenem pa nas navajajo k razmišljanju, kako je s tem pri odraslih. Zabeležen je bil namreč največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok vse od leta 1982.

Rezultati kažejo, da je prišlo do upada vseh gibalnih sposobnosti kar za 13 %, ne glede na spol in to le v dveh mesecih. Rezultat neaktivnosti in spremenjenega režima prehrane pa je povečanje deleža podkožnega maščevja pri več kot polovici testiranih otrok, kar je največ porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja. Že pri otrocih je situacija s koronavirusom resno povečala zdravstveno tveganje (pa ne zaradi virusa), zato lahko le sklepamo, kako resna je težava pri odrasli populaciji. Gre namreč za edino študijo, ki jo imamo v Sloveniji na nacionalnem nivoju. Posledice neaktivnosti odraslih še niso vidne sedaj, temveč se bodo pokazale šele čez mesece in leta. Slovenska fitnes iniciativa pozdravlja poziv MIZŠ šolam, naj odprejo svoje telovadnice za zunaj šolske uporabnike. “Izjemno pomembno je, in za to se že ves čas zavzemamo, da odrasle vzpodbujamo k rekreaciji in rednemu gibanju znotraj svojega domačega okolja ali v organizacijah ob doslednem upoštevanju priporočil NIJZ,” so zapisali pri Slovenski fitnes iniciativi.

“Redna vadba je povezana z boljšim mentalni zdravjem, tisti, ki redno vadijo imajo zmanjšano možnost kardiovaskularnih bolezni. Splošno znano je, da aerobne aktivnosti zmanjšujejo simptome depresije in anskioznosti ter vplivajo na dobro razpoloženje,” je povedal Silvo Koželj, doktor psihologije, profesor športne vzgoje, in psihoterapevt, nosilec predmeta Športno gibalna psihoterapija na FUDŠ in asistent pri predmetu Klinična psihologija in psihoterapija na FAMNIT.

Psihofizične težave odraslih bodo v prihajajočem obdobju vedno večji problem zdravstvenega sistema in države same. “Pozdravljamo trend, da se tako mediji kot tudi strokovna javnost v zadnjem času zavzemajo za vzpodbujanje rekreacije v najrazličnejših panogah, kajti čisto realno je to edina prava smer, da se ljudi usmeri k pozitivnemu. Poskrbeti moramo za redno gibanje na dolgi rok, ne glede na starost in spol, saj bomo le tako sposobni ohranjati zdrav in krepak organizem, ki bo kljuboval virusom in ostalim zdravstvenim tegobam. Že v času karantene je dr. Nada Rotovnik Kozjek opozarjala na pomen gibanja, rekreacije in uravnotežene prehrane za zdrav imunski sistem. Skrajni čas je, da na gibanje prenehamo gledati izključno kot na šport in premagovanje drugih in samih sebe. Pomembno je, da vidimo gibanje kot neke vrste terapijo. Terapijo, ki dobro dene ne le našemu telesu temveč tudi našemu psihofizičnemu stanju. Gibanje je izjemno pomembno tako iz fizičnega, psihološkega kot tudi sociološkega vidika,” so še zapisali pri iniciativi.

Uredništvo

See author's posts