08:59, pet, 29. Mar

Proti sistemski diskriminaciji samozaposlenih: za uvedbo nadomestila za karanteno





Inštitut 8. marec je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da so se nanje obrnili v preteklih dneh številni samozaposleni delavci in delavke, ki so ugotovili, da so med karanteno ostali brez nadomestila.

Med karanteno samozaposlenim ne pripada nadomestilo

Na Inštitut 8. marec so se v preteklih dneh obrnili številni samozaposleni delavci in delavke, ki so ugotovili, da so med karanteno ostali brez nadomestila. “Na Inštitutu smo zato na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo naslovili vprašanje, ali v kategorijo “delavcev” spadajo tudi vsi samozaposleni in tisti, ki opravljajo delo preko atipičnih pogodb, npr. civilnih pogodb. Odgovorili so, da samozaposleni niso upravičeni do nadomestila dohodka za karanteno ali za varstvo otrok v karanteni. Na vprašanje, kako mislijo urediti njihov položaj, nismo prejeli odgovora,” je pojasnila Kristina Krajnc, iz programskega odbora Inštituta 8. marec.

Dopis vsem poslanskih skupinam

V Inštitutu 8. marec so pripravili dopis vsem poslanskim skupinam s predlagano spremembo zakona. “Trenutno je v karanteni skoraj 2 % osnovnošolcev in malo manj kot 1 % otrok v vrtcu, ki v mlajši starosti potrebujejo varstvo doma. Če so njihovi starši samozaposleni pa za čas trajanja karantene otrok ne dobijo denarnega nadomestila. Naš cilj je jasen: poskrbeti, da vsi samozaposleni med karanteno dobijo nadomestilo, ki jim pripada,” je doda Kristina Krajnc in v imenu programskega odbora Inštituta 8. marec obljubila, da bodo na svojih družabnih omrežjih ljudi obveščali o odgovorih, ki jih bodo dobili od političnih strank.

Predstavili so tudi nekaj zgodb samozaposlenih

“Sem samozaposlen v kulturi in se trenutno v večji meri preživljam z oblikovanjem zvoka. To predstavlja približno 90 % mojega zaslužka, večji del tega je delo na terenu, nastopi v živo. Že tako ali tako smo delavci v industriji srečanj močno prikrajšani zaradi vladnih odlokov, ker je dogodkov manj in so slabo obiskani, kar seveda vpliva tudi na naše plačilo za opravljeno storitev. Ko sem zbolel in bil poslan v karanteno, pa sem bil primoran
odpovedati vse že potrjene dogodke kjer bi opravil svoje delo in zanj dobil plačilo, kar bi naneslo približno 700 eur. Delo od doma v tem primeru ni mogoče. V času trajanja bolezni, ki je bila še nekoliko daljša od karantene, sem bil resnično nezmožen opravljati delo na terenu, tako da za ta čas beležim čisto izgubo.”

“Ah, ne jest nisem delavec, jest samo ležim doma in čakam, da bo nekaj iz “lufta” od države priletelo, res sem brez besed… Plačujem prispevke, plačujem davke, kako nas boste potem tretirali?”

»ZNUPZ v zvezi z navedenim ukrepom naslavlja delavce, ki so v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato samozaposleni trenutno po ZNUPZ niso vključeni v povračilo nadomestila za karanteno, saj nimajo pogodbe o zaposlitvi.«

Položaj samozaposlenih: ekonomska stiska in nenehna nesigurnost

Leta 2020 je bilo v Sloveniji samozaposlenih nekaj več kot 94.100 ljudi. Številne osebe so bile v tovrstno odločitev prisiljene: redne in varne zaposlitve so redkost. Epidemija in zaprtje države sta njihov nesiguren položaj poglobili. “Umik s trga dela za samozaposlene ne pomeni le izpad današnjega dohodka, temveč tudi izgubo sedanjih in prihodnjih potencialnih strank. Samozaposlene osebe in prekarci so tiste osebe, ki živijo v ekonomski negotovosti že sedaj, ukrepi, ki naj bi lajšali stisko med koronakrizo, pa jih vztrajno
izpuščajo. Samozaposleni imamo občutek, da nas oblast vedno znova načrtno spregleda. Do bolniške smo upravičeni šele po enem mesecu bolezni, večina bank nas prepozna kot kreditno nesposobne,” je pojasnila Tanja Matijašević, članica programskega odbora Inštituta 8. marec.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.