06:57, tor, 30. Nov

Prvi Medeni park v Mariboru





V Mariboru, natančneje v Malečniku nastaja prvi Medeni park. Gre namreč za nasad avtohtonih medonosnih rastlin.

Bogdan Mak iz Malečnika je postal lastnik zapuščenega kmetijskega posestva. Takoj je prišel na idejo, da bi slednjega lahko spremenil v t.i. Medeni park.

Medeni park v Mariboru (4)

Kot pravi Mak se je ideja rodila iz spominov, ko se je kot otrok z dežele v otroštvu veliko potikal po travnikih, gozdovih, potokih…. “Narava je bila pisana, živa, bogata. Če se danes sprehodim po teh istih travnikih na njih ni več toliko različnih rož in  trav, številne površine so predelane v intenzivne nasade, v gozdu več ne srečam močerada, ki jih je bilo včasih ogromno, le redko vidim zajca, ki prestrašeno divja čez travnik in v potoku več ne najdem potočnih rakov in rib, ki smo jih kot otroci občudovali, a jih vedno na nek svoj način spoštovali,” je opisal Mak, k temu pa dodal, da je takrat dobil “priblisk” o nečem podobnem, da bi imel tudi sam.

Sanje postale resničnost

Po tem, ko je postal lastnik zapuščenega kmetijskega posestva, pa se je rodila tudi ideja. “Ideja se mi je porodila v prazničnem času med božičem in Novim letom. Od takrat dalje smo vse napore usmerili v pripravo projekta, izdelavo seznama sadilnega materiala, ki je sestavljen zgolj iz avtohtonih slovenskih sort, izdelavo spletne strani www.zasadimo.si in sedaj je terminski plan na točki, ko lahko po enem mesecu trdega dela projekt predstavimo javnosti,” nam je razložil Mak.

Krajinska ureditev Medeni park
Krajinska ureditev Medeni park

Kot nam je razložil Mak so projektu Medeni park namenili nekaj več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost. “Na površinah bomo zasadili približno 9.500 sadik rastlin, to je eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico. Simbolično želimo namreč v park preslikati številčnost populacije našega mesta in hkrati pokazati, da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo v smeri ohranjanja in varovanja narave,” je dodal.

Več kot pogum je po njegovih besedah za tak projekt potrebna želja po ustvarjanju in zavedanju, da smo tukaj, zdaj in da je sedaj pravi čas, da premaknemo stvari v pravo smer. K temu dodaja, da želijo z avtohtonimi starimi slovenskimi rastlinami vzpodbuditi zavedanje, da je to “naša tradicija, da so to naše vrste in sorte rastlin, ki so sobivale z nami v naši preteklosti, ter da definirajo te rastline obstoj naroda, ki ima svojo preteklost in zgodovino.”

Eden (naj) večjih Medenih parkov v Sloveniji

Medeni park bo tako eden največjih parkov avtohtonih rastlin v Sloveniji. Park medonosnih rastlin je sicer zasnovan s poudarkom, da bodo imele čebele skozi vso leto zagotovljeno raznovrstno in kakovostno ekološko pašo. “Ne gre popolnoma za prvi takšen projekt, nekaj manjših je v preteklosti že nastalo, res pa je, da bo to eden večjih po obsegu in številu domačih slovenski vrst rastlinja,” je pojasnil. “Nagonsko opraševanje čebel in drugih žuželk je naša prihodnost, je prihodnost naših otrok in prav je, da se temu posvetimo vsi, ki nam je mar za naš jutri,” pravi Mak.

Kot je še povedal Mak projekt sloni na samofinanciranju in sredstvih sponzorjev ter donatorjev.  Prve sadike bodo začeli saditi že februarja. Z delom bodo nadaljevali še vsak mesec, vse do maja. “Dejansko bi želeli privabiti 500 do 1.000 ljudi, da nam prostovoljno pomagajo zasaditi prvi Medeni park, sadike pa delno financiramo mi, delno bodo sponzorske. Gre dejansko za projekt, s katerim želimo ljudi ozavestiti kako pomembno je delovanje čebel za našo prihodnost, predvsem pa za generacije, ki prihajajo za nami. Privabiti pa želimo tako tujce, kot slovensko javnost,” je razložil Mak.

V Medenem parku tudi labirint

Medeni park bo učilnica na prostem. Ko bo popolnoma zaživel bo nudil številne zanimive vsebine, s področja rastlin in sobivanja z živalmi. V Medenem parku bomo lahko našli številne zanimive travniške rastline, ki smo jih že skoraj izbrisali iz domačih travnikov, zasadili bomo nekaj daljših in krajših drevoredov, med njimi najdaljši novodobni travniški drevored lip, ki bo zajemal 40 dreves. Ena največjih posebnosti, pa bo zagotovo najbolj zanimiva za otroke. Gre za redkost na našem ozelju, “ogromen rastlinski labirint v katerega bo vodil en vhod in iz njega zgolj en izhod,” je opisal Mak. 

Medeni park naj bi v celoti stal okrog 100.000 EUR, in ga od začetka financirajo s svojimi sredstvi, želijo pa k soustvarjanju privabiti posameznike in podjetja, ki čutijo, da lahko s finančnimi sredstvi kakorkoli pomagajo. “Nekako nam je cilj, da zberemo s strani donatorjev do 30% vrednosti celotne investicije. Verjamem, da je med nami veliko podjetij, ki so družbeno koristna in bodo začutila željo po soustvarjanju in povezovanju. Preostanek kapitala bomo financirali sami. Sicer bo finančna konstrukcija zaključena predvidoma v treh do petih letih od letošnjega leta dalje,” pravi Mak.

Vse podrobnosti v zvezi s projektom in sajenjem lahko najdete na spletni strani www.zasadimo.si .

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *