Ekipa Mladih zdravnikov Slovenije in ekipa Sledilnika COVID-19 sta skupaj s podjetjem Valicon raziskali, ali tisti, ki veljajo za bolj verjetne prenašalce virusa upoštevajo zaščitna priporočila in v kolikšni meri. Torej tisti, ki imajo simptome ali pa so bili v stiku  okuženo osebo.

Tokrat jih je zanimalo, ali ukrepe v večji meri upoštevajo vsaj tisti, ki so bolj verjetno prenašalci virusa — bodisi zaradi pojavnosti simptomov bodisi zaradi stika z okuženo osebo.
Tako pri analizi delovne aktivnosti kot pri analizi obiskov tujih gospodinjstev jih je namreč presenetilo dejstvo, da je bil med mobilnimi osebami delež tistih, ki so bile v tveganem stiku s potrjeno okuženimi in/ali so imel dva ali več simptomov bolezni covid-19, presenetljivo velik.

Dosedanje analize so opravili na reprezentativnem vzorcu 527 oseb v Valiconovi anketi. V tej anketi je bilo oseb, ki so zaradi tveganega slika ali lastnih simptomov bolj verjetne prenašalke virusa, le 52, kar je premalo za podrobnejšo analizo njihovega obnašanja. Zato so upoštevanje priporočil med bolj verjetnimi prenašalci dodatno analizirali na vzorcu 5165 sodelujočih, ki smo ga pridobili s širjenjem ankete po družabnih omrežjih.

Raziskava na večjem vzorcu na spletnih omrežjih

Na večjem vzorcu je dva ali več simptomov imelo 662 sodelujočih, 587 pa jih je bilo v tveganem stiku — od tega je bilo 155 takih, za katere je veljalo oboje. V tej anketi je bilo torej oseb, ki se jih lahko označi za “bolj verjetne prenašalce”, skupaj kar 1082. To je 21 % vseh, kar je dvakrat višji delež kot v Valiconovi anketi.

Oseb, ki so odgovorile, da v zadnjih 14 dneh niso bile v tveganem stiku in v zadnjih 7 dneh niso imele vsaj dveh simptomov, je bilo skupaj 3908 (76 % vseh). Označili so jih za “manj verjetne prenašalce”, pri čemer se je treba zavedati, da lahko neupoštevanje priporočil tudi pri teh vodi do prenosa okužbe, saj zelo verjetno med populacijo obstajajo tudi takšni, ki niso bili testirani, pa so prav tako okuženi, poleg tega so prenašalci virusa lahko tudi asimptomatske osebe. Preostalih 175 oseb (3 %) zaradi manjkajočih odgovorov nismo mogli uvrstiti ne v eno ne v drugo skupino.

V nadaljevanju so 1082 bolj verjetnih prenašalcev in 3908 manj verjetnih primerjali glede na njihove odgovore o prisotnosti in ravnanju na delovnem mestu.

• Nekoliko višji delež bolj verjetnih prenašalcev (62 %) v primerjavi z manj verjetnimi (57 %) je v zadnjem tednu obiskoval službo, kar je pričakovano, saj so tisti bolj aktivni tudi bolj dovzetni za morebitno okužbo. Oba deleža sta sicer najverjetneje precenjena, saj so na reprezentativnem vzorcu Valiconovih panelistov izmerili, da na delo hodi le tretjina populacije. Razlog za drugačen rezultat je verjetno v tem, da smo v anketi na družabnih omrežjih zajeli mlajšo in bolj izobraženo populacijo.
• Na delovnem mestu med bolj in manj verjetnimi prenašalci ni bilo večjih razlik pri nošenju maske — bolj verjetni prenašalci so jo sicer nosili nekoliko več (77 %) kot manj verjetni (72 %), a bi se tu raje izognili posploševanju.
• Večje razlike so se pokazale pri preostalih treh priporočilih. Medtem ko je 61 % manj verjetnih prenašalcev ves čas ali skoraj ves čas vzdrževalo razdaljo, je bilo takih med bolj verjetnimi le 49 %. Za redno prezračevanje je skrbelo 47 % bolj verjetnih prenašalcev (v primerjavi s 55 % pri manj verjetnih) in le 51 % bolj verjetnih prenašalcev se je izogibalo morebitnih stikov s sodelavci (v primerjavi z 62 % pri manj verjetnih).

Primerjava obnašanja pri obiskovanju drugih gospodinjstev

• • • Pri obsegu obiskov ni bilo razlik med bolj in manj verjetnimi prenašalci — v obeh skupinah jih je približno 44 % v drugem tednu novembra obiskalo vsaj eno drugo gospodinjstvo, približno tretjina pa je imela obiske v svojem gospodinjstvu. Za prvi delež, 44 % na obisku pri drugih, imamo primerjavo tudi na reprezentativnem Valiconovem vzorcu, s katerim se dobro ujema (47 %).
    • V primerjavi z ravnanjem na delovnem mestu se je na obiskih priporočil glede nošenja maske in razdalje držal nižji delež vprašanih. Le 29 % jih je na vseh obiskih nosilo maske, pri čemer večje razlike med bolj in manj verjetnimi prenašalci ni.
    • Varno razdaljo je na vseh obiskih vzdrževalo 41 % vprašanih; tudi pri tem kazalniku ni večje razlike med skupinama.
    • Pri bolj verjetnih prenašalcih je imelo 61 % izključno obiske daljše od 15 minut, medtem ko je bilo pri manj verjetnih takih 54 %.
    • Manj verjetni prenašalci so tudi bolje poskrbeli za higieno rok — 87 % jih imelo čiste roke na vseh obiskih, medtem ko je bilo pri bolj verjetnih takih 81 %.
    • Poleg tega je 48 % bolj verjetnih prenašalcev na obiskih jedlo ali pilo*, medtem ko je bilo med manj verjetnimi takih le 38 %.
    • Podobno se je pokazalo tudi pri obiskih, ki so jih prejeli.

  

  Prav tako med skupinama ni bistvenih razlik v druženju zunaj — približno 56 % se jih je v zadnjem tednu na zunanjih površinah družilo z vsaj eno osebo iz tujega gospodinjstva. Vprašali smo jih tudi, ali so pri teh druženjih poskrbeli za varnost glede prenosa okužbe. Pri bolj verjetnih prenašalcih smo ugotovili, da je imela dobra tretjina (34 %) vsaj eno druženje brez vzdrževanja razdalje ali nošenje maske, medtem ko je bil pri manj verjetnih delež nekoliko nižji (27 %).

  Kako pa je z upoštevanjem priporočil ob opravkih, kot so obisk trgovine, banke, pošte, bencinske črpalke, zdravnika in podobno?

  • • • • Delež oseb, ki so pri opravkih ves čas ali skoraj ves čas nosile masko, je 97 %, kar je višje kot na delovnem mestu in na obiskih.
        • Prav tako je pri opravkih višji delež oseb, ki so ves čas ali skoraj ves čas vzdrževale razdaljo vsaj 2 metra (78 %), vendar se je tu pokazala razlika med skupinama — pri bolj verjetnih prenašalcih je ta delež 72 % (pri manj verjetnih pa 79 %), kar pa je še vedno višje kot pri obiskih tujih gospodinjstev in na delovnem mestu.
        • Razlika med skupinama se je pokazala tudi pri razkuževanju rok — medtem ko si je ob obisku neke javne storitve ali ustanove 88 % manj verjetnih pri vstopu in izstopu vedno ali skoraj vedno razkuževalo roke, to velja le za 82 % bolj verjetnih.

      

      Poleg tega so pri bolj verjetnih prenašalcih ugotovili dvakrat višji delež zaposlenih v zdravstvu, domovih za starejše občane in podobnih ustanovah (24 %) v primerjavi z manj verjetnimi, kar je pričakovano, saj so ti delavci pri svojem delu izpostavljeni okuženim osebam. Razlika je tudi med deležema tistih, kjer je v tovrstnih ustanovah zaposlen drugi član gospodinjstva (19 % pri bolj verjetnih, 11 % pri manj). Med bolj verjetnimi prenašalci je več mlajših od 34 let in so manj pogosto v ogroženi skupini (17 %) v primerjavi z manj verjetnimi (21 %), so še zapisali na spletni strani Sledilnika COVID-19.

      Zaključne ugotovitve

      Bolj verjetni prenašalci, tj. osebe, ki so bile v stiku s potrjeno okuženo osebo ali so imele dva ali več simptomov bolezni, se priporočil — z izjemo nošenja mask — držijo slabše od drugih vprašanih. Na delovnem mestu in pri opravkih so manj pogosto vzdrževali razdaljo. Manj so tudi prezračevali prostore in manj so se izogibali stikom z drugimi sodelavci. Čeprav so druga gospodinjstva obiskovali v podobnem obsegu kot manj verjetni prenašalci, so bili njihovi obiski daljši, pogosteje so vključevali tudi hrano in pijačo. Slabša je bila tudi higiena rok na obiskih, pri opravkih pa so si jih redkeje razkuževali.

Uredništvo

See author's posts