Prebivalci Spodnjega Podravja med Ormožem in Ptujem še vedno niso dobili pravega časovnega načrta za dokončanje gradnje tamkajšnje hitre ceste. Gradnjo prvega odseka od Ormoža do Gorišnice so sicer že začeli. Zapletlo pa se je pri drugem odseku od Gorišnice do Markovcev, saj gradbenega dovoljenja še ni, pa tudi ne dogovora o trasi mimo Ptuja.

Za Ptujčane je najbolj pomembno vprašanje, kjer bo speljana tamkajšnja obvoznica, da bi ta z velikim številom tovornjakov kar najmanj prizadela mesto. Potencialno izvedljivih naj bi bilo sedem variant, za pet od teh so že bile pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora.

Kot so za STA pojasnili na Darsu, za zdaj še ni dokončno odločeno, katere od teh bodo obravnavane v študiji variant, se je pa pred dnevi po daljšem času spet sestala medresorska delovna skupina, ki si je ogledala možnosti na terenu ter Darsu naložila, da podrobneje preveri, optimizira in hkrati racionalizira t.i. varianto S5.

V lokalnem okolju so za zdaj glede komentarjev zelo zadržani. Po terenskem sestanku je ptujska županja Nuška Gajšek za STA povedala le, da je medresorska skupina Darsu naložila, da predloge glede različnih variant pripravi do februarja.

Medtem ko so variante južno od Ptujskega jezera zaradi Nature 2000 že izključene, varianto S5 najbolj podpirajo v civilni iniciativi Za ptujsko obvoznico, a je ta v sedanji obliki zaradi izpeljave dela trase pod zemljo za investitorja za zdaj predraga. Po drugi strani pa civilna iniciativa nasprotuje varianti S4, ki bi potekala praktično skozi mesto oziroma mimo rekreacijskega centra Ranca, s katerim imajo v mestu drugačne načrte.

“Ne govorimo več o varianti S4, pač pa o optimizirani varianti, o čemer smo se z Darsom in z lokalno skupnostjo že pogovarjali. Ta je še vedno mogoča zato, ker je tudi cenovno najbolj ugodna,” je pred časom na poslansko vprašanje v tej zvezi odgovoril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Medtem ko so na ormoškem koncu že zgradili viadukt Sejanca, za odsek Markovci-Gorišnica še vedno teče postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Čeprav je medtem že zaključena tudi prva faza javnega razpisa za izvajalca del, dokončna odločitev čaka na izdajo gradbenega dovoljenja.

Državna revizijska komisija je pred nekaj dnevi kot neutemeljenega zavrnila zahtevek za revizijo, ki ga je vložil hrvaški ponudnik Colas, tako da v igri za pridobitev projekta ostajajo štirje ponudniki, in sicer Kolektor CPG skupaj s Kolektor Kolingom, Gradbeno podjetje KRK s partnerji, Pomgrad s podjetjema CP Ptuj in VOC Celje ter avstrijski Strabag, ki jih bodo pozvali k oddaji ponudb.

Na Darsu še pravijo, da se bo gradnja lahko začela, ko bo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za odsek glavne ceste Markovci-Gorišnica in bo pravnomočna odločitev o izboru izvajalca gradnje v drugi fazi javnega naročila. Rok za dokončanje projekta je 24 mesecev od uvedbe izvajalca v delo.

Kdaj se bo to zgodilo, še ni povsem jasno, saj se postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja zapleta zaradi zahtev Zavoda za varstvo narave, ki se se nanašajo na obravnavo kumulativnih vplivov na naravo in presoje sprejemljivosti na varovanem območju. Kot pravijo na Darsu, usklajevanje zahtev z zavodom še vedno teče.

“Problem je v ptičih, ki naj bi jih nova hitra cesta ogrožala. Kakor jaz vem, je Dars naredil vse potrebne študije, jih tudi predložil Zavodu za varstvo narave, ampak kljub temu je bilo to še vedno, kot kaže, neuspešno,” je o tem na poslansko vprašanje odgovoril Vrtovec, ki ga bolj kot morebitni zapleti pri razpisu skrbi prav pridobivanje gradbenega dovoljenja.

Okoljski minister Andrej Vizjak je k temu dodal, da se pri tem projektu srečujejo s pogosto težavo v Sloveniji, ko je potrebno iskati kompromis med najmanj štirimi deležniki, investitorjem, civilno iniciativo in lokalno skupnostjo, ki imajo vsak svoje interese, na koncu pa tudi stroko, ki podaja mnenja, zlasti Zavodom za varstvo narave, ki ima tudi svoje omejitve.

“Zavod je tudi osrednja nacionalna inštitucija, katere mnenja ne more povoziti nihče, niti jaz kot minister, niti parlament, niti ustavno sodišče. Velja vztrajati in priti zadevi tudi strokovno do dna. Če je mogoče izpolniti zahteve, je treba iti v tej smeri ne glede na to, če gre trasa ceste čez Naturo, saj se da ob ustrezni prevladi druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave in z ustreznimi izravnalnimi ukrepi najti rešitev in kompromis,” je dodal Vizjak.

Na zavodu so za STA poudarili, da morajo pri strokovnem delu upoštevati veljavno zakonodajo, čeprav se občasno pojavijo interesi investitorjev, ki so z vidika ohranjanja narave problematični. “Ne gre za nagajanje investitorjem, deležnikom ali naravi, kot večkrat poslušamo, kadar strokovno stališče ni po pričakovanjih investitorja,” so pojasnili in ob tem dodali, da sicer sami izdajo le strokovno mnenje, končno dovoljenje ali soglasje pa izda za to pristojni organ.

Ob tem poudarjajo, da si ves čas prizadevajo ne le za strokovnost delovanja, pač pa tudi za kar najboljše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Na pobudo županov je zato konec oktobra potekal sestanek, kjer so jim pojasnili vsa dejstva in prizadevanja zavoda za rešitev nastalih razmer.

Na okoljskem ministrstvu so za STA povedali, da so predlagali pridobitev neodvisnega strokovnega mnenja ornitologa Andreja Sovinca glede morebitnih potrebnih dodatnih omilitvenih ukrepov. Potem ko so ga pridobili, so investitorja pozvali, da dopolni dokumentacijo z zahtevami iz omenjenega mnenja oz. da se do mnenja opredeli.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts