08:21, tor, 23. Jul

Slovenske bolnišnice vsako leto obravnavajo nekaj vročinskih udarov, ob simptomih je pomembna takojšnja pomoč





Vročinski udar je resno zdravstveno stanje, ki se pojavi zaradi prekomerne izpostavljenosti visokim temperaturam in nezmožnosti telesa, da se ustrezno ohladi. V članku bomo raziskali ključne znake in simptome vročinskega udara, kako pravilno reagirati v takšni situaciji ter na kaj moramo biti še posebej pozorni, da se izognemo nevarnim posledicam.

Vprašanja v povezavi s vročinskimi udari smo naslovili na Splošno bolnišnico (SB) Celje in Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor. V Splošni bolnišnici Celje so lani zaradi posledic vročinskega udara obravnavali dva pacienta, v letošnjem letu pa še nobenega. V UKC Maribor prav tako pravijo, da vsako leto obravnavajo nekaj posameznih primerov vročinskega udara. Letos so zadovoljni, da niso obravnavali še nobenega.

Vročinski udar lahko pusti resne posledice 

“Vročinski udar je najtežja oblika bolezni, povezanih z vplivi vročine iz okolja. V dnevih, ko imamo vročinske valove s temperaturami preko 30 stopinj Celzija in povišano vlago v ozračju, obstaja nevarnost povečane toplotne obremenitve telesa in resnih posledic za zdravje. Kot vedno je na prvem mestu preventiva in razumno vedenje. Prisluhnimo telesu in opozorilom v medijih. Skrbimo, da smo čim manj na prostem, zlasti med 10. in 17. uro. V tem času nismo športno aktivni na prostem, ne opravljamo del na vrtu, ipd.,” za Lokalec.si pojasnijo v celjski bolnišnici.

Zadržujete se na hladnem 

Poskrbimo, da se čim več zadržujemo v ohlajenih prostorih. Umaknemo se v senco ali gozd. Nosimo oblačila, ki ne vpijajo toplotnih in UV žarkov ter pokrivala za glavo. Zelo je pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, predvsem vode in nesladkanih pijač. Izogibamo se kavi, pravemu čaju in vsem vrstam alkoholnih pijač. Pijemo tudi, če ne čutimo žeje. To velja zlasti za starejše ljudi, pri SB Celje še pojasnijo: “Pri otrocih se vročinski udar tipično zgodi, če so v pregretih avtomobilih, zato nikogar samega ne puščamo v pregretem avtomobilu, tudi za kratek čas ne.”

Znaki vročinskega udara se lahko pojavijo postopoma, a v celjski bolnišnici posvarijo, da pogosto pa se pojavijo hitro, s hitrim slabšanjem splošnega počutja:Znaki so naslednji: žeja, redko uriniranje, suha koža in usta, utrujenost, razdražljivost, omotica, glavobol, zmedenost, izguba zavesti. Pomagamo si sami ali drugim, ki si ne morejo več pomagati sami. Takoj se umaknemo v hladen prostor, zavzamemo sproščen položaj sede ali leže, lahko z dvignjenimi nogami, slečemo vsa odvečna oblačila, popijemo čim več tekočin (vode in/ali izotoničnih športnih napitkov), omočimo kožo (hlajenje z vodo, tuširanje s hladno vodo), aktivno hladimo telo z ventilatorjem. Če se stanje ne popravi ali celo slabša, je treba poklicati zdravniško pomoč oz. opraviti pregled pri zdravniku.”

Poiščite pomoč zdravnika, v kolikor je to potrebno

V UKC Maribor pojasnjujejo kdaj je potreba zdravniška pomoč: Pomoč zdravnika je potrebno poiskati v primeru povišane telesne temperature nad 39°C, krčev, izgube zavesti, neprekinjenega bruhanja. Zdravniško ukrepanje sloni na treh temeljih: 1. hitro hlajenje (hladne tekočine, hlajenje z evaporacijo in kondukcijo (hladne obloge, ventilator); 2. tekočine/rehidracija; 3. odprava vzroka: velikokrat je dovolj zgolj evakuacija iz pretoplega prostora.”

“Dodajamo, da je v času vročinskega vala predvsem potrebno poskrbeti za najbolj ranljive osebe v naši družbi, torej za starejše, težko pokretne, ki si ne morejo sami najti zaščite ali se dovolj hidrirati,” še opozorijo v mariborskem kliničnem centru.

Policisti svetujejo, da vozite spočiti 

Obrnili smo se tudi na Policijsko upravo Celje, kjer so nam razložili kaj policisti svetujejo v teh vročih dneh: “Policisti v času visokih temperatur voznikom svetujemo, naj vozila pred vožnjo temeljito prezračijo, saj se pri voznikih v poletnem času pogosteje pojavi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti ali znakov slabšega počutja ne gre podcenjevati, saj se jih pogosto zavemo prepozno. Utrujenost se najpogosteje pojavi med 1. in 6. uro zjutraj in med 14. in 16. uro popoldne. Ko vozniki zaznajo utrujenost naj se čimprej ustavijo in odpočijejo.”

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.