Slovenija se že vrsto let sooča s problematiko prenapolnjenosti zaporov. Država jo bo reševala z gradnjo novega zapora v Dobrunjah in s prenovo zapora na Igu, za oba projekta išče izvajalca. Za gradnjo zapora v Dobrunjah mora ministrstvo zdaj pregledati edino ponudbo, ki ustreza pogojem, naročilo za gradnjo zapora na Igu pa bo država ponovila.

V slovenskih zaporih se s prenatrpanostjo borijo že od leta 2005. Po podatkih ministrstva za pravosodje je največja prostorska stiska na lokacijah zaporov, kjer se izvaja zaprti režim prestajanja zaporne kazni in pripor, prostorske zmogljivosti pa trenutno presegajo zapori na Dobu, v Celju, Kopru, Ljubljani, Mariboru ter oddelki v Novem mestu, Murski Soboti, Puščavi in Rogozi.

“Prezasedenost se rešuje predvsem s premeščanjem zaprtih oseb iz bolj v manj zasedene zavode, kar pa ima, zaradi splošne prezasedenosti zaporskih zmogljivosti, omejitve,” poudarjajo na ministrstvu. Trenutna zasedenost Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana je 123-odstotna, skupna zasedenost vseh zaporov pa 106,5-odstotna.

Prenatrpanost zaporov so nekoliko ublažili ukrepi iz interventne zakonodaje, ki jo je prejšnja vlada oblikovala z namenom omejevanja novega koronavirusa. To so bile prekinitve prestajanja zaporne kazni, predčasni odpusti in začasna zaustavitev pozivanja na prestajanje zaporne kazni. V začetku leta 2021, ko so bili interventni ukrepi aktualni, je bilo zaprtih manj kot 1150 oseb, navaja ministrstvo. Vendar pa je število zaprtih oseb po prenehanju veljavnosti ukrepov začelo postopoma naraščati, ustalilo se je pri številu približno 1400.

Da bi rešila težave, država že več let načrtuje gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, ki bo nadomestil neustrezne prostore na Povšetovi, ter prenovo gradu in novogradnjo na Igu, kjer je edini ženski zapor. Obe investiciji, skupaj težki več kot sto milijonov evrov, je med prioritete svojega mandata uvrstila tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki želi projekta dokončati v letu 2025.

Novogradnja zapora v Dobrunjah bi pomenila razbremenitev za večino zaporov, ne samo za ljubljanskega, poudarjajo na ministrstvu za pravosodje.

Ponudbo za gradnjo zapora v Dobrunjah oddal konzorcij Kolektor Koling-CGP-Pomgrad

Vrednost projekta, v katero so poleg gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del vključeni tudi stroški projektov, predhodnih raziskav in opreme, je v investicijskemu programu, potrjenem decembra lani, ocenjena na 78 milijonov evrov. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je to končna cena projekta. Ministrstvo namreč navaja, da so zaradi rasti indeksa razlik v ceni gradbenih del v letu 2022 za projekt izgradnje zapora v Dobrunjah izvedli revalorizacijo ocenjene vrednosti gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del.

Rok za oddajo ponudbe za gradnjo zapora v Dobrunjah se je iztekel prejšnji petek. Prispeli sta dve ponudbi, a eden od kandidatov ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Predsednik uprave Pomgrada Iztok Polanič je za STA sicer potrdil, da je ponudbo oddal tudi konzorcij, ki ga sestavljajo Kolektor Koling, novomeški CGP in Pomgrad, na ministrstvu pa so potrdili, da bo njihova ponudba edina, ki jo bodo pregledali.

Na odločitev, ali jim bo ministrstvo dejansko oddalo javno naročilo za izgradnjo zapora, bo torej treba počakati, dokler ne pregledajo prejete ponudbe.

V novem zaporu bo prostor za 388 oseb, pa tudi prostori, ki jih na trenutni lokaciji ob Povšetovi ni, in sicer za skupinsko delo, delovno terapijo, prostočasne dejavnosti, usposabljanje in izobraževanje, izvajanje programov različnih obravnav, izvajanje obiskov z družino, ter bolniške sobe, ustrezno prestajanje kazni bo zagotovljeno tudi gibalno in funkcionalno oviranim osebam.

Za projekt je bilo v letu 2021 pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred tem pa so bile izvedene predhodne raziskave in zgrajeni vodnjaki za potrebe izkoriščanja geotermalne energije.

Javno naročilo za izbiro gradbinca za ženski zapor na Igu bodo ponovili

Na Igu, kjer je edini slovenski ženski zapor, država načrtuje prenovo trenutnih prostorov in gradnjo prizidka za polodprti in odprti oddelek. Prenova je nujna, saj zavod deluje v prostorih stavbe ižanskega gradu, ki je stara več kot 500 let in ni bila zgrajena za namen zapora.

Javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del je ministrstvo za pravosodje sicer objavilo že lani, a je do aprilskega roka za oddajo ponudb ministrstvo prejelo le eno ponudbo v skupni višini 42,25 milijona evrov brez DDV, ki sta jo skupaj oddala Kolektor Koling in novomeški CGP. Ker je bila ponudba po ocenah ministrstva za pravosodje previsoka, naročila niso oddali.

Zdaj napovedujejo, da bodo postopek javnega naročila za izbiro gradbinca in dobavo opreme ponovili, pod drobnogled pa so vzeli tudi vrednost investicije.

“Trenutno smo v fazi proučevanja možnih racionalizacij projekta in izdelave novelacije investicijskega programa. To pomeni tudi preveritev ocenjene vrednosti, z upoštevanjem rasti indeksa cen v gradbeništvu. V pripravljalni novelaciji investicijskega programa, ki pa še ni potrjena, ocenjena vrednost gradnje prizidka in adaptacije gradu, skupaj z dobavo opreme, bistveno ne odstopa od ocene v prvem javnem naročilu, le da pri zagotavljanju sredstev upoštevajo rast indeksa cen v gradbeništvu,” navajajo.

Za gradnjo zapora na Igu je bilo leta 2020 pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ko so med drugim že porušili pomožne objekte, lani so zaključili tudi arheološke raziskave.

V načrtovanem prizidku zapora bo prostor za 83 zapornic zaprtega oddelka in pripora, v njem bodo tudi kuhinja, prostori za obiske, ambulante, delavnice, učilnice, prostori za organizirano preživljanje prostega časa itn.

Zaradi slabih razmer na Povšetovi država doslej izplačala za nekaj manj kot 400.000 evrov odškodnin

Zaradi neustreznih prostorskih razmer v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana na Povšetovi se posamezniki obračajo tako na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) kot na slovenska sodišča.

ESČP je leta 2011 prvič razsodilo, da so bile zapornikom v ljubljanskem priporu in zaporu kršene pravice iz določbe evropske konvencije o človekovih pravicah, skupaj pa je doslej v zvezi s pritožbami, ki se nanašajo na ljubljanski zapor, izdalo 18 sodb, v katerih je ugotovilo neprimernost okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma bivanja v priporu ter odločilo o pritožbah 21 pritožnikov. “Skupen znesek vseh izplačanih odškodnin po postopkih pred ESČP na podlagi sodb in sklenjenih poravnav, vključno s stroški postopka, je okvirno 173.000 evrov,” navaja ministrstvo.

Na podlagi postopkov pred domačimi sodišči in sklenjenih poravnav iz naslova neustreznih pogojev prestajanja kazni zapora in pripora pa je država od leta 2012 do danes izplačala že skoraj 200.000 evrov odškodnin, skupaj z obrestmi in stroški postopka. Vse odškodnine so bile izplačane iz naslova neustreznih pogojev bivanja v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, razen enega primera, ki se nanaša na Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, pojasnjuje ministrstvo.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts