Letošnja suša v Sloveniji je ena hujših z zadnjih letih, podatke o posledicah še zbirajo.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije sporočajo, da so najbolj bile prizadete regije Obalno-kraška, Kras z Brkini, del Gorenjske, Bela krajina ter celotno Podravje. Poročajo tudi da je suša prizadela predvsem travinje, zlasti drugi odkos, koruzo, vse vrtnine, sadovnjake in trajne nasade, ki niso namakani. Odstotek prizadetosti se razlikuje glede na količino padavin in tip tal. Konkretnih ocen o posledicah suše pa še niso mogli podati.

»Škoda zaradi letošnje suše je že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo 0, 3 promila BDP-ja, to je dobre 3, 5 milijona evrov,« je v izjavi za medije 1. avgusta povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Letošnja suša naj bi bila še hujša od tiste leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na nekaj več kot 65 milijonov evrov. Suša je takrat presegla prag za razglasitev naravne nesreče, država je v tistem obdobju kmetom namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode, so zapisali v obvestilu za javnost na KGZS.

Na Zbornici pričakujejo, da bosta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vlada sprožila interventni zakon o odpravi posledic suše. Z njim bi lahko namreč pomagali mnogim kmetom, ki bodo letos imeli probleme predvsem z zagotavljanjem krme za živino. Tukaj se pozna tudi vpliv Ruske invazije v Ukrajini, ki je ena izmed največjih izvoznic žita, predvsem pšenice in koruze. Vse to pa vpliva na dvig cen žit na svetovnem trgu.

Kmetijsko gozdarska zbornica bo grobo oceno škode na terenu posredovala Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo pripravilo natančnejše izračune in sprožilo morebitne nadaljnje postopke za pomoč kmetom, so sporočili na KGZS.

Uredništvo

See author's posts