Trinajsti avgust je svetovni dan levičarjev. Prvič so ga praznovali leta 1976, izmislil pa naj bi si ga je neki fant. Ta datum si je izbral, ker na ta dan ni bilo nobenega drugega praznika in ker je bil to njegov rojstni dan.

Približno deset odstotkov ljudi na svetu je levičarjev, od tega je moških dvakrat več kot žensk. Ta pojav lahko opazimo tudi pri živalih. Medtem ko so podgane in opice bolj nagnjene k uporabi desne tace, mačke in papige pogosteje uporabljajo leve šape in kremplje. Raziskava posnetkov ultrazvoka 270 zarodkov je pokazala, da jih v maternici 92 odstotkov sesa palec na desni roki.

Levičarji so bolj dovzetni za alergije

Kaj dejansko pomeni biti levičar? Zdravstvena literatura pravi, da so levičarji bolj nagnjeni k nesrečam, da si bodo pri delu z orodjem prej odrezali prst in da si pogosteje zlomijo zapestje. Levičarji so bolj dovzetni za alergije, bolezni imunskega sistema, mokrenje, depresije, odvisnost od drog, epilepsijo, shizofrenijo, nespečnost, samomorilnost in težave pri učenju. Levičarji imajo šestkrat več možnosti, da umrejo v nesreči in štirikrat več, da umrejo za volanom.

Iz zgodovine so znani številni predsodki na račun levičarjev. Pred stoletji jih je katoliška cerkev razglasila za služabnike hudiča. Cele generacije levičarjev so bile prisiljene v uporabo desne roke. Še pred nekaj desetletji je bila na Japonskem levična žena zadosten razlog za ločitev. Mladoporočenci si poročne prstane nataknejo na levo roko, da bi izgnali zle duhove, ki bi lahko vznemirili zakon.

Arabci se z desno roko dotikajo delov telesa nad pasom, z levico pa pod njim. Beduini ženske postavijo na levo stran šotora, desno stran pa prihranijo za moške, s čimer želijo pokazati, kateri spol je pomembnejši. Domačini v Gvineji se kozarca nikoli ne dotaknejo z levim placem, saj verjamejo, da bi tako zastrupili pijačo. Maorske ženske slavnostna oblačila tkejo z desno roko, saj bi z levo onečastile in zaklele obleko. Afriška plemena ob reki Niger ženskam prepovedujejo pripravo hrane z levo roko, saj se bojijo čarovnije.

Desničarstvo ali levičarstvo ni določeno z rojstvom

Ljudje se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, zakaj imamo raje desno od leve roke, zakaj se večina ljudi “odloči” za desno roko in zakaj jih levo izbere tako malo. Desničarstvo ali levičarstvo ni določeno z rojstvom. Ponavadi se razvije samo od sebe in se prilagodi okoliščinam. Medtem ko nekateri domnevajo, da je pojav pogojen z geni, je levičarstvo oziroma desničarstvo odvisno od sprememb v okolju.

Platon je bil prvi, ki je prišel na dan s teorijo, zakaj so nekateri ljudje desničarji, drugi pa levičarji. Domneval je, da so matere in pestunje otroke nosile v levi roki, da so lahko z desno roko počele druge stvari. Otrok se je torej matere držal z desno roko, levo roko pa je imel prosto za raziskovanje okolice. Tak otrok je po Platonu postal levičar. Ta teorija ni preveč verjetna, saj bi se pri otrocih, ki so jih vzgajale levične matere, stvar obrnila, ker bi jih matere nosile v desni roki. Ti otroci bi po mnenju grškega filozofa postali desničarji. Če bi bila teorija pravilna, bi se razmerje med levičarji in desničarji z vsako generacijo zamenjalo.

Druga teorija o tem, zakaj imamo raje eno roko od druge, se vrača nazaj k našim prednikom. Pred davnimi časi je nevarnost pretila na vsakem koraku, zato so bili za preživetje nujni nagon in hitre reakcije. Sčasoma je ena roka postala odzivnejša in spretnejša in tako so tudi možgani potrebovali manj časa za odločitev, katero roko uporabiti. Orodje in orožje je bilo takrat redka dobrina, zato je prehajalo iz roda v rod. Če je bilo orodje oblikovano za desno roko, so se ga morali tudi otroci naučiti uporabljati z desnico. Uporaba ene roke na bi s tem povzročila prevlado v možganih. Sčasoma se je z razvojem govornih sposobnosti tudi center za govor pojavil v delu možganov, ki je nadziral izbrano roko.

Znanstveniki menijo, da je levičarstvo pogojeno z geni

Teorija, ki so jo zagovarjali v 19. stoletju, se je oprla na izkušnje iz vojaških spopadov. Dolga stoletja je bil boj pomemben del življenja in večina moških se je učila mečevanja. Sovražnika je v srce lažje zabosti z mečem v desni roki glede na to, da je srce obrnjeno proti levi strani telesa. To naj bi možgane spodbudilo k nagnjenosti k desničarstvu. Po tej teoriji bi morali biti vsi, ki so se mečevali, desničarji, med tistimi, ki pa se niso učili mečevati, se pravi med ženskami, pa bi morali biti levičarji in desničarji razdeljeni enakomerno. Statistika pa pravi, da imajo moški trikrat večjo možnost, da postanejo levičarji kot ženske.

S prejšnjo teorijo je povezana še ena. Večina vojakov je ščit držala v levi roki, s čimer si je zaščitila srce, meč pa v desnici. Kljub temu pa to ne pojasnjuje nagnjenosti k levičarstvu, niti velike večine desničarjev pred izumom ščita.

Mnogi znanstveniki menijo, da je levičarstvo oziroma desničarstvo pogojeno z geni. Po tej teoriji je nagnjenost k levičarstvu prikrita v genu, nagnjenost k desničarstvu pa je prevladujoča. To naj bi pojasnilo, zakaj so levičarji pogostejši v družinah, v katerih so že levičarji. Neka raziskava je pokazala, da je verjenost, da bosta imela starša desničarja otroka levičarja, dveodstotna. Če je eden od staršev levičar, drugi pa desničar, je verjetnost, da bo njun otrok levičar, 17-odstotna. Starša levičarja pa imata kar 46 odstotkov možnosti, da bosta imela otroka levičarja.

Vprašanja glede tega pojava ostajajo odprta

In kaj imajo pri vsem tem možgani? Človeški možgani so razdeljeni na dve hemisferi, levo in desno. Oba režnja sta na več mestih povezana, po teh povezavah pa med njima potekajo informacije. V desni polovici možganov so centri za vidne, prostorske in intuitivne procese, leva stran pa nadzoruje govor, logiko in mišljenje. Obe polovici sodelujeta pri izvajanju različnih nalog. Tudi desna polovica možganov nadzoruje govor, logiko in mišljenje, vendar v veliko manjši meri kot leva, isto pa velja za to polovico glede vidnega in prostorskega nadzora. Če je pri mladem človeku ena stran možganov nesposobna, lahko za pisanje brez težav uporablja drugo stran. Strokovnjaki so zato prepričani, da imajo možgani pomembno vlogo pri nagnjenosti k določeni roki.

Vprašanja glede tega pojava ostajajo odprta – nobenih dokončnih zaključkov ni, niti dokončnih dokazov. Edino dejstvo je, da iz neznanega vzroka deset odstotkov ljudi raje od desne roke uporablja levo. Ljudje poskušajo pojasniti ta pojav na vse možne načine – z okoljem, geni, možgani, razvojem zarodka, vplivom kemičnih procesov v telesu. Katera je pravilen? Trenutno je težko reči. Strokovnjaki ob raziskovanju pojava prihajajo do različnih, včasih tudi nasprotujočih si rezultatov. Mogoče bodo v prihodnosti odkrili način, ki bo dal dokončen odgovor na vprašanje, zakaj in kdo so levičarji.

Med levičarji so tudi številne slavne osebnosti. Mnogi umetniki, politiki, glasbeniki, športniki in igralci so levičarji. Le nekaj slavnih “levorokcev”: Julij Cezar, Napoleon Bonaparte, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Hans Christian Andersen, Charlie Chaplin, Tom Cruise, Nicole Kidman, Ronald Reagan, George Bush, Bill Clinton, Wolfgang Amadeus Mozart, Jimi Hendrix, Bob Dylan, Paul McCartney, Ringo Starr, John McEnroe, Martina Navratilova, Jean-Paul Gaultier in mnogi drugi.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts