Začenja se evropsko usklajena preventivna akcija Hitrost, v okviru katere bodo policisti do nedelje voznike ozaveščali o vožnji s prilagojeno hitrostjo in izvajali poostren nadzor hitrosti. Policijske enote bodo na nekaterih relacijah postavile tudi več zaporednih policijskih kontrol, zato bodo lahko vozniki na svoji poti tudi večkrat kontrolirani.

Namen preventivne akcije, ki jo policija izvaja skupaj z Agencijo za varnost prometa (AVP), ni kaznovanje voznikov, temveč njihovo ozaveščanje, da se lahko brezglavo hitenje ali iskanje adrenalinskega užitka v prehitri vožnji hitro sprevrže v največjo nočno moro posameznika z najhujšimi posledicami za vse udeležence, so pred začetkom akcije zapisali na spletni strani policije.

Objestna, tvegana in neprilagojena vožnja poveča nevarnost za nastanek prometne nesreče. Hitrost vožnje kot dejavnik tveganja pomembno prispeva tudi k teži posledic prometnih nesreč ter številu hudo in smrtno poškodovanih. Višje kot so hitrosti, praviloma težje so posledice prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost je kriva za kar 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami, opozarja AVP.

Zato je ena od nalog policije zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi posledično pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi neprimerne hitrosti. Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko ogroža varnost najbolj ranljivih skupin, kot so pešci, kolesarji, predvsem pa otroci.

Koliko nesreč se je zgodilo zaradi divjanja? 

Od januarja do konca junija letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1735 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 ljudi, 164 pa jih je bilo huje poškodovanih, so sporočili z AVP. Zato voznike s sloganom Vozimo pametno pozivajo, da vozijo strpno in prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, svojemu znanju ter izkušnjam in razmeram na cesti. Največje prekoračitve hitrosti se sicer dogajajo v naseljih, šele nato na avtocestah in hitrih cestah, medtem poudarjajo na AVP.

“Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 kilometrov na uro možnost za nesrečo s smrtnim izidom poveča kar za osem do devetkrat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 namesto 30 kilometrov na uro, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu,” je v video nagovoru ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavila direktorica AVP Simona Felser.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts