Ali bo Talum še kdaj pomemben pridelovalec primarnega aluminija, ni vprašanje za podjetje, niti ne za Slovenijo, pač pa predvsem za Evropo, je novinarjem pred dnevi dejal predsednik uprave kidričevske družbe Marko Drobnič. Talum je zaradi energetske draginje letos močno zmanjšal proizvodnjo primarnega aluminija, a podjetje kljub temu beleži rast.

Kot je poudaril prvi mož kidričevskega podjetja z okoli 1500 zaposlenimi, poraba aluminija iz leta v leto narašča za okoli pet do sedem odstotkov, ob tem pa je evropska proizvodnja te surovine najbolj zelena. Hkrati je aluminij v evropskem zelenem dogovoru po njegovih besedah opredeljen kot ključni material prehoda na krožno gospodarstvo, zato je prepričan, da bo nekoč kot zlato.

“Vse elektrolizne celice, ki smo jih doslej ustavili, smo ustavili previdno in nadzorovano, tako da jih bo v primeru drugačnih pogojev pri oskrbi z energijo mogoče spet zagnati. V tem trenutku pa tudi s pomočjo ukrepov ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi, ne prihajamo do cenovnih ravni, ki bi bila vzdržne, da bi lahko nadaljevali proizvodnjo v velikem obsegu,” je dejal Drobnič.

Njihovo letošnje poslovanje je bilo zelo dinamično in zahtevno, saj se je izrednim razmeram zaradi pandemije covida-19 pridružila še energetska kriza, zato so pred celotno industrijo, ne samo pred energetsko intenzivnimi podjetji, kot je Talum, veliki izzivi, ki se bodo v letu 2023 le še povečevali.

Evropa v velikem precepu

Glede na njihovo naravo procesov in zaostrene pogoje na energetskih trgih, ki jim prodajne premije in borzne cene aluminija ne sledijo v celoti, so morali v Kidričevem sprejemati tudi nekatere boleče odločitve, da jim bo tudi letošnje leto uspelo zaključiti s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki bo predvidoma na ravni lanskega.

Zato, da so to dosegli, so morali letos trikrat zmanjševati proizvodnjo primarnega aluminija, nazadnje decembra še za dodatnih osem elektroliznih celic, tako da jih zdaj obratuje le še 12 od skupaj 160 razpoložljivih.

“Pod temi pogoji se aluminija ne le v Sloveniji, pač pa v Evropi enostavno ne da proizvajati, kar dokazuje tudi upad primarne proizvodnje. Evropa je samo v zadnjega pol leta izgubila za približno 1,5 od skupaj štirih milijonov ton aluminija, medtem ko so ga konkurenti z drugih delov sveta proizvedli za dodatne tri milijone ton,” razloži Drobnič.

Po njegovem mnenju to zgolj potrjuje, da je Evropa v velikem precepu ter da je čas in priložnost za streznitev, saj izgublja pomemben del proizvodnje materialov, ki bo po njegovi oceni ob energetski draginji zaradi krize oskrbovalnih verig ključnega pomena v naslednji letih. “Če ne bomo zaščitili domače proizvodnje materialov, pri tem ne gre samo za aluminij, bomo imeli velike težave z oskrbo,” je posvaril.

Število zaposlenih se kljub okoliščinam ni zmanjševalo

Kakšen bo dejanski letošnji rezultat, v Talumu trenutno dokončno še ne morejo napovedati, saj še vedno čakajo na dokončno potrditev evropske sheme za kompenzacije indirektnih obremenitev, ki jo je kot zadnja končno zdaj verificirala tudi Slovenija in naj bi veljala že za celotno leto 2022. Če bo temu res tako, bo končni rezultat še temu primerno boljši.

Zmanjšanje proizvodnje primarnega aluminija v Talumu se po Drobničevih besedah na prihodkih podjetja ne bo poznalo, saj so po zaslugi njihove načrtne diverzifikacije programov in posodobitve tehnologij v zadnjem desetletju prišli do tega, da lahko s predelanim aluminijem zapolnijo potrebe. Obseg blagovne proizvodnje in fizične prodaje zato letos ne bo padel, izpolnili bodo tudi vsa pričakovanja svojih kupcev.

Nekoliko večji izziv jih čaka v letu 2023, saj bodo morali še nekoliko zmanjšati obseg primarne proizvodnje aluminija, tako da bo ta kot vhodni material za njihovo proizvodnjo znašal le še okoli osem odstotkov. Vse ostalo že predstavlja reciklirani aluminij, zato so previdni in konzervativni pri načrtovanju. Vseeno Drobnič verjame, da bodo obseg proizvodnje in prodaje obdržali na letošnji ravni, medtem ko so letos prihodki zaradi nekaj višjih cen celo nekoliko zrasli.

Dobro je tudi, da se število zaposlenih kljub okoliščinam ni zmanjševalo, tudi v naslednjem obdobju tega nimajo v načrtu, saj na nekaterih segmentih precej rastejo. To velja predvsem za proizvodnjo in predelavo rondelic, kjer v bližnji prihodnosti načrtujejo kar 50-odstotno rast, že zdaj pa so s četrtinskim tržnim deležem vodilni proizvajalec v Evropi. Sodelavce bodo zato prezaposlovali na ta program, pa tudi na program livarstva, kjer prav tako rastejo.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts