Vsako leto se številni dijaki odločajo na kateri študij se bodo vpisali. Pogosto nastopi dilema predvsem pa se ob tem sprašujejo “Kateri študij naj izberem, da bom dobil službo?”. Preverili smo, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani, kako nekatere javne in zasebne univerze v Sloveniji spremljajo te kazalnike in kateri so poklici prihodnosti. Na zasebni univerzi v Mariboru Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security. 

Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za vpis na študij je tudi možnost kasnejše zaposlitve. Dejstvo je namreč, da so nekateri kadri že zdaj lažje zaposljivi kot drugi. Katere poklice bodo najbolj iskali v prihodnje? “Gotovo se vidi – recimo pri vpisnih podatkih tudi razmere na trgu dela, ne pa vedno in absolutno ne v celoti,” pravi Tomaž Deželan, pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani. “Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni, da omogočamo študijske programe na vseh področjih (humanistika, naravoslovje, tehnika, družboslovje, umetnost), kar je vse bolj redkost tudi v svetovnem merilu. Poleg tega poudarjamo interdisciplinarnost, torej povezovanje različnih disciplin, tudi tistih, ki so nekoč veljale za povsem nezdružljive,” še dodajajo na ljubljanski univerzi.

“Najhitreje in najlažje službo najdejo diplomanti reguliranih programov (izobraževanje, zdravstvo). Študenti imajo že tekom študija največ direktnega stika z bodočimi delodajalci, hkrati pa je tudi pot tu zelo neposredna (npr. medicinska sestra bo delala v zdravstvenih ustanovah, učiteljica pa v šoli). Praksa in zanimanja delodajalcev na posameznih fakultetah kažejo, da so študentje naravoslovnih ved hitreje zaposljivi,” pravi Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem. Na Univerzi v Mariboru pravijo, da opažajo večje zaposlovanje diplomantov s področja naravoslovno-tehniških poklicev, “kjer v marsikaterem profilu vidimo deficite na trgu delovne sile, je seveda logično predpostavljati, da diplomanti s takih profilom dobijo prej zaposlitev, kot kader ki na trgu delovne sile ni tako iskan. Na področju naravoslovno-tehniških poklicev opažamo tudi deficit, zato bi morali najprej kot družba prepoznati pomen naravoslovno-tehniških poklicev za razvoj naše države,” je pojasnil rektor UM Zdravko Kačič.

Na zasebni univerzi Alma Mater Europaea sledijo družbenemu trendu staranja prebivalstva, informatizirana družba in cyber security

“Študenti se vse bolj zavedajo, da obstajajo družbeni trendi, ki jim je smiselno slediti. Na Alma Mater se tega zavedamo že dlje časa, zato tudi izvajamo številne zdravstvene in socialne poklice in pa tudi informatiko in podobno. Gre za družbene trende staranja prebivalstva, ki so jasni več let, gre za družbeni trend informatizirana družba, cyber security, tako, da mi tem trendom sledimo. Študenti tudi, glede na to, da nam raste vpis se vse bolj tega zavedajo,” je pojasnila glavna tajnica Alma Mater Barbara Toplak Perovič.

Na Alma Mater Europaea zaposljivost diplomantov spremljajo sistematično. Poudarjajo, da poleg vzpostavljenih sistemov njihovi diplomanti ohranjajo stik s fakulteto, zato lahko kariere njihovih diplomantov spremljajo tudi individualno. “Imamo to srečo, da vsi naši diplomanti dobijo zaposlitev takoj. Morda je to posledica todi tega, da imamo veliko študijske prakse. Naši študenti opravljajo študij v 200 učnih bazah po Sloveniji pri 600 usposobljenih mentorjih in že v času študija spoznajo svojega prvega delodajalca. Tako, da redko kdo išče službo več kot tri mesece, večinoma je ravno obratno,” je pojasnila glavna tajnica mariborse zasebne univerze. “Študije kažejo, da trenutni zdravstveni sistemi po vsem svetu niso pripravljeni na nego tako številčne populacije starostnikov, sploh tistih z enim ali več kroničnih obolenj. Vse to še bolj krepi napovedi, da skrb za ostarele postaja najhitreje rastoč zaposlitveni sektor znotraj zdravstva,” pojasnjujejo na Alma Mater Europaea. Takšen scenarij pa ponuja odlične izbire poklicev za diplomante gerontologije, saj bo kakršnemukoli ponudniku storitev ali proizvajalcu izdelkov za starostnike zelo koristilo znanje in izkušnje, ki jih ponujajo gerontologi.

Sicer pa je mariborska zasebna univerza Alma Mater Europaea po 13. letih prizadevanj letos le dočakala koncesijo za izvajanje rednega študija na prvi stopnji študijskih programov socialne gerontologije in zdravstvene nege. Ob tem izpostavljajo, da se bodo tudi v bodoče zavzemali za enakopraven položaj in da bi se v Republiki Sloveniji zagotovil zdravstven in socialni kader, ki ga močno potrebujejo.

Kako zaposljivost študentov merijo na slovenskih javnih univerzah? 

“Na UP tako letno v povprečju diplomira tisoč študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo  in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.

Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pa pomagamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.

Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljajo s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.

č študentov (2020: 1.023, 2021: 1.030). Zaposlenost diplomantov UP spremlja z anketo  in s podatki, ki jih objavlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (glej odgovor pod 3. vprašanjem),” pravijo na Univerzi na Primirskem.

Na UM sicer za pridobivanje podatkov o svojih diplomantih izvajajo anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov, a pravijo, da je težava v direktivi GDPR. “Trenutno še nimamo tako kakovostnih baz, da bi iz tega lahko izhajali pri načrtovanju vpisa. Si pomegamo s podatki preko sistema eVŠ,” je dejal Kačič.

Zaposljivost diplomantk in diplomantov na ljubljanski univerzi spremljaj s pomočjo različnih metodologij že od leta 2014. “Na ravni posameznih študijskih programov se na nekaterih programih zaposljivost spremlja že od 90-ih let. Analiziramo uradne podatkovne vire, ki jih zbirajo različni državni organi, izvajamo neposredne ankete med diplomantkami in diplomanti, pridobivamo podatke s pomočjo različnih alumni klubov in sekcij,” so pojasnili na UL.

Fotografija je simbolična. Vir: Shutterstock

Uredništvo

See author's posts