21:50, sre, 17. Avg

Tudi ptujski zdravniki zagrozili z odpovedjo pogodb





Družinski zdravniki iz Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj se pridružujejo zahtevam po ureditvi razmer na področju primarnega zdravstva in pomanjkanja zdravnikov družinske medicine. Če njihove zahteve ne bodo uresničene do 1. junija, bo h kolektivni odpovedi pristopilo 16 zdravnikov, so sporočili iz ptujskega zdravstvenega doma.

Fotografija je simbolična
Fotografija je simbolična

Kot so spomnili v sporočilu za javnost, upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni sprejel predloga Združenja zdravstvenih domov Slovenije, da bi z aneksom k splošnemu dogovoru za letos spremenili pogoje za odklanjanje bolnikov. Združenje je predlagalo, da se kot kriterij upošteva dogovor iz sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, ki je že veljal v splošnem dogovoru za pogodbeni leti 2017 in 2018.

V kolektivu družinskih zdravnikov ZD Ptuj tako zahtevajo popravek splošnega dogovora, da bo meja za prenehanje opredeljevanja bolnikov 1895 glavarinskih količnikov in da se bo meja zniževala za pet odstotkov na leto do končne vzpostavitve 1500 količnikov oziroma 1200 opredeljenih oseb.

“Posamezni tim družinske medicine se v celoti financira skladno z zgoraj omenjenimi količniki, saj bodo zavodi le tako imeli na razpolago sredstva za zaposlitev novih zdravnikov oziroma za plačevanje zunanjih zdravnikov, ki bodo pomagali pri zapolnitvi vrzeli,” pa je razvidno iz druge zahteve.

Prav tako pričakujejo čimprejšnjo administrativno razbremenitev specialistov družinske medicine, zagotovitev razmer, v katerih bo družinska medicina postala bolj privlačna za mlade kadre, ter določitev jasne zgornje meje dnevnih in tedenskih obremenitev družinskega zdravnika.

Želijo tudi prenos pristojnosti za urejanje bolniškega staleža nosečnic na lečeče ginekologe in prenos vodenja dolgotrajnih bolniških staležev, daljših od enega meseca, na specialiste medicine dela in imenovane zdravnike ZZZS. Tudi urejanje pravic, vezanih na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, bi prenesli na specialiste medicine dela in imenovane zdravnike Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kratkotrajne bolniške staleže do tri dni v razmerju med delodajalcem in zaposlenim bi urejali z uvedbo plačanega bolniškega staleža za akutna in kratka bolezenska stanja, kot je denimo viroza, po vzoru zahodnih evropskih držav, je še razvidno iz zahtev.

Prepričani so tudi, da mora informacijska tehnologija v popolnosti slediti potrebam uporabnikov, torej zdravnikov. Zagotoviti je treba stabilnost stanja, saj se zdravniki zdaj soočajo s prepogostimi rednimi prekinitvami delovanja informacijskega sistema.

Grožnjo s kolektivno odpovedjo je danes uresničilo 23 kranjskih zdravnikov. Odpoved so z majem napovedali tudi celjski zdravniki, z junijem mariborski, v ZD Nazarje pa so trije družinski zdravniki že dali odpoved. Grosupeljski zdravniki zavračajo delo prek obremenitve, dogovorjene v stavkovnem sporazumu.
Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *