V času epidemije so mladi najbolj pogrešali socialne stike

Večina mladih šolanje od doma med epidemijo covida-19 ocenjuje kot manj učinkovito kot običajno, med drugim kažejo rezultati ankete, ki so jo opravili v Mladinskem svetu Slovenije. Največjo težavo pa jim je predstavljala odsotnost stikov z ljudmi. Je pa velika večina zaznala tudi nekatere pozitivne spremembe.

Vir: Pexels

Letošnje leto je zaznamovala epidemija novega koronavirusa, med najbolj prizadetimi pa so prav mladi, sicer ne v smislu bolezni, pač pa zaradi drugih sprememb v času epidemije, opozarjajo v krovni mladinski organizaciji.

V anketi, ki jo je Mladinski svet Slovenije opravil v maju in juniju, je 72 odstotkov vprašanih ocenilo, da je to šolanje od doma manj učinkovito kot običajno šolanje, pri tem pa vidijo številne ovire. Najbolj jim je manjkal stik s sošolci. Prav tako jih je več kot polovica menila, da učne snovi niso osvojili enako dobro, kot bi jo pri običajnem izobraževanju, ter da niso prejeli dovolj ustreznih in jasnih informacij.

Kar petina šolajočih ni imela vse potrebne ali dovolj dobre opreme za izobraževanje na daljavo, dobri tretjini pa je težave povzročala internetna povezava, kar kaže na določene neenakosti v dostopu do izobraževanja, ki so lahko pogojene z materialnim položajem šolajočih ali z neugodno lokacijo bivanja. Več kot četrtina šolajočih je izrazila skrb, ali bodo sploh lahko zaključili letnik.

Pri bivanju in mobilnosti je 16 odstotkov mladih anketiranih poročalo, da v stanovanju niso imeli svojega prostora in miru, ko je bilo to potrebno, šest odstotkov pa jih je pogrešalo lasten izhod na svež zrak v obliki balkona, terase, vrta ipd.

Med anketiranimi se jih je moralo 17 odstotkov v času epidemije preseliti iz kraja, kjer so bivali večino časa. Največ je bilo selitev iz študentskega ali dijaškega doma k staršem; kot prevladujoči razlog pa so navedli zaprtje omenjenih domov.

Odsotnost javnega prometa je slabo vplivala na vsakdanjik 14 odstotkov mladih anketirancev, ki bi tovrstni prevoz potrebovali tudi v času epidemije ali pa so morali zaradi odsotnosti javnega prevoza pomagati drugim. Nadaljnjih 53 odstotkov je odgovorilo, da javni prevoz sicer redno uporabljajo, a ga v času epidemije niso nujno potrebovali.

Kar 47 odstotkov jih je odgovorilo, da so se jim prihodki v času epidemije znižali. Za četrtino prihodki v tem času niso zadoščali njihovim osnovnim potrebam. Znižanje v mladinskem svetu pripisujejo predvsem znižanju potreb po študentskem delu kot tudi ostalih oblikah dela.

V obdobju samoizolacije in odsotnosti običajnih stikov z ljudmi se je za del mladih okrepil občutek osamljenosti. Na vprašanje, ali so se v primeru stiske lahko obrnili na koga od bližnjih, je 15 odstotkov mladih žensk in sedem odstotkov moških odgovorilo, da ne in da so se večino časa čutili prepuščene same sebi.

Glede omejitvenih ukrepov v času epidemije je 49 odstotkov mladih žensk in 36 odstotkov moških odgovorilo, da so se držali popolnoma vseh ukrepov in priporočil.

Mladi so v času epidemije sicer najbolj pogrešali stike z ljudmi, bodisi s konkretnimi osebami iz njihovega življenja (prijatelji, sorodniki, partnerji) bodisi odsotnost normalnih socialnih stikov nasploh. Na to je opozorilo kar 69 odstotkov anketiranih. Najpogosteje jim je manjkal ravno stik s sošolci, saj so pogrešali skupno učenje, medsebojno pomoč in podobno.

Pri vplivu odsotnosti programov mladinskih organizacij na mlade pa je bil največkrat obkljukan odgovor, da so pogrešali predvsem druženje znotraj organizacije.

Velika večina mladih anketirancev (85 odstotkov) je v obdobju epidemije zaznala tudi pozitivne spremembe. Na vprašanje, katere so tiste spremembe, ki bi jih veljalo obdržati, pa so odgovarjali tako v smislu sprememb pri sebi oz. na osebni ravni kot sprememb v ožjem ali širšem okolju.

Navajali so preventivne ukrepe kot higienske standarde za prihodnost, zdrav življenjski slog, trajnostno naravnanost v smislu varovanja okolja, mirnejši tempo življenja, delovni čas trgovin, ki so ob nedeljah zaprte, več časa za družino, manj prometa, vsaj občasno šolanje ali delo na daljavo, čas zase, spremenjene nakupovalne navade, solidarnost, digitalizacijo in skrb za prehrano, je še pokazala anketa.
Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV