V petek, 30. aprila 2021, bo po Evropi prvič “dan travniških sadovnjakov”. Z obeleževanjem tega dne poudarjajo pomen ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški sadovnjaki v evropskem prostoru. Dan bodo obeležili tudi v Halozah.

Naravni park Haloze – Čerinovo se namreč pridružuje pobudi “Dan travniških sadovnjakov” Biotehniške fakultete in Zveze sadjarskih društev Slovenije. V petek med 14.30 uro in 17. uro bodo v Zgornjem Leskovcu v Naravnem parku Haloze – Čerinovo (Trdobojci 34b predstavili pomen agroekoloških načel v visokodebelnih sadovnjakih ter izvedli prostovoljno akcijo s prikazom zaščite sadnih dreves na pašniku. Udeležbo je treba predhodno najaviti na info@halo.si ali 02 795 32 00, ter upoštevati Ukrepe za zajezitev širjenja okužb (Navodila NJIZ), ki bodo veljala na termin dogodka.

Prvi začetki razvoja travniških sadovnjakov

Zveza sadjarskih društev Slovenije je ob pobudi zapisala, da razvoj travniških sadovnjakov sega v obdobje 17. stoletja, ko je sadje predstavljalo dragoceno hrano za preživetje kmečkih ljudi. Predvsem manj uporabna zemljišča in strmejše lege v bližini domačij so kmetje zasadili z nabranimi sejanci, na katere so kasneje cepili različne sorte. Kmečki vrtovi so bil zasajeni z različnimi vrstami sadja, ki je služilo za samooskrbo s sadjem in predelavo viškov v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje. Sadju so praviloma namenjali majhno pozornost pri oskrbi, kar se je poznalo pri neizenačenih pridelkih. Za širjenje sadovnjakov so imeli veliko zaslug kmetje, ki so znali cepiti, saj so iskali divjake v naravi in nanje cepili različne sorte iz okolice. Šele ko so se začele razvijati prve drevesnice v 19. stoletju, so k nam začele prihajati tuje sorte iz različnih dežel. Najbolj se je travniško sadjarstvo razvilo na Štajerskem, od koder so jabolka izvažali tudi v tujino.

Danes ponujajo nova doživetja tudi turistom

Danes, ko se je število travniških sadovnjakov občutno zmanjšalo in ko je ponekod porušeno ravnovesje v naravi, jih gledamo na drugačen način. Njihovo vlogo ocenjujemo bolj celovito iz različnih zornih kotov. Vedno bolj poudarjamo izgled kulturne krajine, kjer travniški sadovnjaki predstavljajo prepoznaven del krajinske podobe. Mnoga naselja po Sloveniji s ponosom nosijo imena po sadnih vrstah, ki so v preteklosti tam dobro uspevala. Še se spomnimo sadnih drevoredov ob cestah in kapitalnih sadnih osamelcev, ki predstavljajo del kulturne dediščine. Danes se nam tu ponujajo nove vsebine doživljajskega turizma in pestre turistične ponudbe povezane z drevesi, sadjem in izdelki iz travniških sadovnjakov.

Ohranjanje avtohtonih sort sadja

Velikega pomena predstavlja tudi ohranitev avtohtonih in starejših sort, z vidika ohranjanja genskega materiala. Še posebej pa smo lahko ponosni na slovenske avtohtone sorte: Dolenjsko in Gorenjsko voščenko, Goriško sevko ter Bogatinko. Kvalitetni izdelki teh sort bi lahko pridobili certifikat višje kakovosti in bi predstavljali dragoceno ponudbo. Tudi sadje iz ostalih starejših sort je zelo primerno za predelavo v kakovostne ekološke izdelke posebne kakovosti. Tega se zavedajo predvsem tisti, ki v današnjem tempu življenja dajo nekaj na zdrav način življenja in zdravo prehrano. Ti bodo še posebej znali ceniti drevesa, kot bivalni prostor v naravi in samo energijo dreves, menijo pri Zvezi sadjarskih društev Slovenije.

Slovenija se je v preteklosti uvrščala v sam vrh evropskih dežel po številu visokodebelnih dreves na prebivalca. Travniški sadovnjaki so naša posebnost, na kateri bi lahko gradili elemente prepoznavnosti. V zadnjih letih je bilo izvedenih nekaj uspešnih projektov za oživitev travniških sadovnjakov v različnih delih Slovenije. Pri zvezi še menijo, da je pohvalno tudi sodelovanje različnih strok: kmetijske, okoljevarstvene, krajinske, kulinarične in turistične. Zavedamo se, da bomo s tesnim sodelovanjem še učinkovitejši pri ohranjanju travniških dreves. Drug od drugega se lahko veliko naučimo, uspele prakse pa lahko prenesemo tudi v druga okolja.
.

Uredništvo

See author's posts