V Hočah in okolici, je danes, po skoraj štiri ure dolgi razpravi še ostalo odprtih nekaj vprašanj glede Magne. Udeleženci razprave, kot so dejali, ne nasprotujejo gradnji Magnine lakirnice, jih pa skrbijo okoljski vplivi in krčenje gozdov.

V Hočah so danes priredili predstavitev načrtovane vzpostavitve Magnine proizvodnje, z namenom, da odgovorijo na vprašanja krajanov ter različnih civilnih iniciativ, ki so nastale zaradi takšnih in drugačnih pomislekov glede vplivov vzpostavitve proizvodnje.

Na javno predstavitev so v občini Hoče-Slivnica povabili predstavnike gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje.

Današnje javne razprave sta se poleg predstavnika gospodarskega in kmetijskega ministrstva, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter pripravljavce občinskega prostorskega načrta in poročila o okoljskih vplivih projekta na okolje, udeležila tudi predstavnika Magne Steyr Wolfgang Zitz in David Adam, ki sta predstavila podrobnosti tudi za njih pomembnega projekta. Potrdila sta, da ga bodo uresničili v več fazah, že prva pa predvideva več sto delovnih mest. Za prihod v Slovenijo so se kljub mnogim ponudbam odločili zaradi bližine Gradca, dobrih logističnih pogojev in predvsem dobro kvalificirane delovne sile.

“S slovenskimi delavci imamo odlične izkušnje tudi v naši graški tovarni. Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti,” je zagotovil Zitz. Na vprašanje miklavškega župana Lea Kremžarja, ali bi lakirnico lahko gradili tudi v Avstriji, je odvrnil, da seveda, vendar tam eno že imajo in ne potrebujejo nove.

Udeležencem razprave, med katerimi niso bili le domačini, pač pa tudi precej ljudi iz širšega okolja, je okoljsko poročilo, ki je sicer že nekaj časa javno objavljeno, predstavil direktor E-net okolja Jorg Hodalič, ki je sicer dejal, da bo vzpostavitev tovarne zagotovo imela določene vplive, vendar bodo vsi škodljivi vplivi na zrak, vodo in hrup pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.

Glede vplivov na zdravje ljudi je dejal, da z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bi to lahko imelo, vendar doslej iz okolice podobnih obratov, kakršna sta tudi v Gradcu ali Novem mestu, ni bilo nobenih informacij o morebitnih škodljivih vplivih.

Besedo so dali tudi predstavniku civilne pobude, ki absolutno nasprotuje sekanju rogoškega gozda, Simonu Žlahtiču. Ta je bil konstruktiven, saj je dejal, da tovarni ne nasprotujejo, želijo pa, da država prisluhne njihovih predlogom. Med takimi je tudi, da bi namesto uničevanja gozdov nadomestna zemljišča uredili na nekaterih degradiranih območjih, med njimi tudi na desetih hektarjih neposredno ob tovarni, kamor bi ob gradnji lahko odložili prvo zemljo.

Tudi sicer je imel marsikdo od razpravljavcev pripombe predvsem čez ravnanje države in občine, manj pa čez kanadsko-avstrijsko multinacionalko. Krajane skrbi za podtalnico, tiste bolj oddaljene in na višjih legah tudi, kako bo vse skupaj vplivalo na njih, miklavškega župana Kremžarja pa tudi to, ali bo njihova kanalizacija prenesla večji pretok vode ter dejstvo, da je okoljsko poročilo pripravljeno zgolj za prvo fazo projekta.

Hoški župan Marko Soršak je vročo razpravo pričakoval, se pa tudi sam zaveda, da so težave pri nas, bodo pa morebitnega propada projekta najbolj veseli Madžari, ki si želijo Magno privabiti v bližino Szombathelyja. Kot je dejal, ima vsak poseg v prostor neke vplive, a tisti, ki so proti zaradi kakih drugih vzrokov, bodo vedno proti in jih z razumnimi argumenti ne bo mogoče prepričati. Še vedno je prepričan, da je projekt dober.

Glede dogovorov z lastniki zemljišč je povedal, da so jih polovico finančno že realizirali, država v teh dneh pripravlja stvari okoli nadomestnih zemljišč, v dveh ali treh primerih pa dogovora še ni in če ne bo šlo drugače, bodo takrat, ko bodo uredili razmerja z vsemi ostalimi, uporabili tudi možnost razlastitve.

Država sicer z Magno še vedno ni podpisala predvidenih pogodb, tudi načrti Magne z Madžarsko še naj ne bi bili opuščeni, zato Soršak upa, da se ne bomo čez pol leta spraševali, zakaj Sloveniji nikoli ne uspe. Do podpisa pogodb bo po njegovih informacijah prišlo, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje in ne bo več nobenih tveganj, minister Zdravko Počivalšek pa je še v sredo dejal, da zaenkrat julij še vedno velja kot rok za začetek gradnje, piše STA.

Uredništvo

See author's posts