20:32, ned, 28. Jul

V letu 2021 je bila za socialne transferje skupno izplačana 1 milijarda in 464 milijonov evrov





Dinamika transferjev v letu 2021 je rezultat osnovnih trendov pred Covid-19 pandemijo, vpliva pandemije ter odziva politike nanjo in sprememb pri nekaterih pravicah.

V letu 2021 je bila za transferje skupno izplačana 1 milijarda in 464 milijonov evrov, od tega so 81 milijonov evrov izplačale občine (pravice do oprostitve plačil socialno varstvenih storitev, družinskega pomočnika in subvencije najemnine).

Znesek izplačanih transferjev se je v letu 2021 glede na leto 2020, brez upoštevanja zneskov za transferje ZRSZ, zvišal za 67,3 milijonov evrov. V letu 2021 je bilo največ izdatkov namenjenih naslednjim transferjem kot so starševska nadomestila, denarna socialna pomoč, otroški dodatek, denarna nadomestila za brezposelnost in osebna asistenca.

Najvišji znesek socialnih transferjev v letu 2021 so prejeli prebivalci Pomurske statistične regije, sledili so prebivalci Jugovzhodne Slovenije, Zasavske, Savinjske in Podravske statistične regije.

Pri transferjih povezanih z blaginjo, so bile v letu 2021 uvedene pomembne spremembe politik. Spremembe so bile pri pravicah starševski dodatek, krajši delovni čas, pomoč ob rojstvu otroka, starševski dopusti in nadomestila ter subvencija vrtca. Kot posledica sprememb politik in splošnih trendov se je v letu 2021 pri šestih od enajstih pravic znesek izdatkov medletno zvišal: pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, krajši delovni čas, starševski dopusti in nadomestila, plačilo prispevkov (štiri ali več otrok) ter dodatek za veliko družino.

Glede nadomestila za brezposelnost, se je dinamika števila upravičencev, kot posledica pandemije Covid-19, bistveno spremenila

V času prvega vala epidemije se je medletna stopnja rasti števila upravičencev povišala in je bila v maju 2021, ko je dosegla vrh, skoraj 77 odstotna. Po oktobru 2021 se je medletna stopnja rasti števila upravičencev zniževala, od marca 2021 dalje pa je negativna. Povišanje števila brezposelnih ter prejemnikov nadomestila za brezposelnost bi lahko bilo bistveno večje, če ne bi bilo ukrepov na trgu dela, zlasti sofinanciranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, ki so bili sprejeti za ublažitev posledic zapiranja nekaterih gospodarskih dejavnosti in vpliva zunanjega šoka povpraševanja zaradi Covid-19 pandemije.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.