Z ruskim denarjem podprti Mednarodni raziskovalni center druge svetovne vojne Maribor (MRC) nadaljuje aktivnosti za skorajšnje odprtje nastajajočega muzeja nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike Stalag XVIII-D v Melju. Letošnji vrhunec dogajanja bo septembrski prihod Vlaka spomina v Maribor, kjer pričakujejo tudi visoke goste.

“Našemu projektu ni enakega v Evropi”

Kot je povedal direktor centra Janez Ujčič, bo originalni vagon, ki je leta 1941 prevažal sovjetske in druge zavezniške vojne ujetnike, svojo spominsko pot ob 80. obletnici začel iz Berlina in preko znamenitega taborišča Bergen Belsen pripeljal do uničevalnega mariborskega taborišča Stalag XVIII-D.

“Našemu projektu ni enakega v Evropi. Zaključna slovesnost bo v Mariboru, pokroviteljstvo nad tem evropskim projektom pa je prevzel predsednik Borut Pahor,” je dejal Ujčič, ki na dogodku pričakuje tudi visoke politične predstavnike iz Rusije. Tudi zato za zdaj še ne more napovedati točnega dneva slovesnosti, bo pa ta v prvi polovici septembra. Pričakujejo še predstavnike veteranskih organizacij zavezniških držav, morda pa tudi politične predstavnike iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije.

Odpirajo novo razstavo ruskih slikarjev

Sicer pa se bo v omenjenem centru letos zvrstilo še kar nekaj drugih dogodkov, prvi že 9. maja ob dnevu zmage, ko odpirajo novo razstavo ruskih slikarjev na temo druge svetovne vojne, še en pa ob 75-letnici nürnberških procesov, na katerih so bili tudi dokumenti iz meljskega taborišča. Med drugim je center že pripravil mednarodno spletno konferenco, še ena, o vplivu druge svetovne vojne na današnje razmere v svetu, je predvidena sredi junija.

Taborišče Stalag XVIII-D je bilo nacistično taborišče, ki je nastalo v drugi polovici leta 1941, v njem pa so bili na eni strani zavezniški vojni ujetniki, predvsem Britanci, Francozi, Grki, tudi Izraelci, Avstralci in Novozelandci, v času druge svetovne vojne jih je bilo skupaj okoli 15.000, med septembrom 1941 in konca marca 1942 pa je bilo tam na različne načine umorjenih kar 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov.

V spomin na krvavo obdobje so v dotlej zapuščenih prostorih nekdanjega taborišča odprli razstavo, ki pa zaradi epidemije doslej za širšo javnost še ni bila dostopna. Letos nameravajo urediti ustrezno infrastrukturo, da bodo ljudje izvedeli zgodbo o dolga desetletja zamolčanih žrtvah nacizma, saj po Ujčičevih besedah niti Mariborčani niso vedeli, ali pa si niso upali govoriti o grozotah v taborišču.

Upa, da bodo uspeli urediti dolgoročno najemniško razmerje in objekt

Obujanje spominov so začeli leta 2010, ko so pred objektom postavili spominsko obeležje, nato pa s takratnim ruskim veleposlanikom Dokujem Zavgajevim in pomočjo ruskega denarja začeli vsebinsko prenovo prostorov. Ti so sicer v lasti mariborske občine, Ujčič pa upa, da bodo še letos uspeli urediti dolgoročno najemniško razmerje in objekt primerno urediti.

Ruska stran je doslej v vsebino muzeja vložila okoli 800.000 evrov, Ujčič pa računa, da bi jih za dokončanje infrastrukture potrebovali vsaj še milijon. Dela nameravajo končati v dveh do treh letih, muzej pa vsaj deloma za javnost odpreti še letos.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts