Posvet o medicini in pravu, ki v Mariboru poteka že 25. leto, se tokrat osredotoča na razmerje med bolnikom in zdravnikom. Medtem ko je pri bolnikih dandanes opazen premik od slepega zaupanja zdravniku k vedno bolj aktivni vlogi pri zdravljenju, zdravniki pogrešajo predvsem več časa za vzpostavitev zaupanja z bolnikom.

“Bistveno sporočilo, ki izhaja iz 25-letnega povezovanja medicine in prava, je ugotovitev, da razmerja med bolnikom in zdravnikom zaradi življenjske pestrosti ni mogoče preprosto ujeti v toge pravne okvire,” je ob začetku posveta, ki ga organizirata Medicinska in Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zdravniškim društvom Maribor in Pravniškim društvom Maribor, povedala vodja organizacijskega odbora Jelka Reberšek Gorišek.

Bistvo odnosa med bolnikom in zdravnikom po njenih besedah na eni strani predstavlja bolnikovo zaupanje, da bo zdravnik storil skladno s pravili medicinske stroke vse, kar je potrebno, da se mu zdravje izboljša ali celo reši življenje, na drugi strani pa pripravljenost zdravnika, da takšnim pričakovanjem zadosti in hkrati s tem tudi zahtevam svoje stroke. Pri slednjem pa je ključen čas, ki ga ima zdravnik na razpolago za delo s posameznikom.

Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki je na posvetu zastopala premierja Mira Cerarja kot glavnega pokrovitelja dogodka, je Reberšek Goriškova prosila, naj to pri nadaljnjih zdravstvenih reformah upošteva. “Pomislite na to, da je potrebno veliko časa, da vzpostavimo komunikacijski odnos med pacientom in zdravnikom in da se mu res posvetimo,” je dejala.

Ministrica se je strinjala, da medicina sodi “med najbolj in posebej občutljiva strokovna, delovna in življenjska področja”. “S svojimi postopki, metodami ter načini komunikacije in reševanja zdravstvenih problemov se dotakne vsakogar in to takrat, ko smo zaradi bolezni še posebej ranljivi in občutljivi. Zato ni slučajno, da sodi zdravstvo kot dejavnost in zdravstveni delavci kot poklic med pravno najbolj zaščitene dejavnosti. Medicinska stroka pa med dejavnosti z najvišjimi moralno etičnimi zavezami in odgovornostmi, tako do posameznika kot družbe kot celote,” je dejala.

O pomenu zaupanja med bolnikom in zdravnikom je spregovoril tudi generalni sekretar Zdravniške zbornice Slovenije Brane Dobnikar. V današnjem svetu, ko so bolniki soočeni s poplavo informacij, je to po njegovih besedah še posebej na preizkušnji, saj je pri bolnikih zaznati izrazit pomik od slepega zaupanja zdravniku k aktivnejši vlogi na osnovi izmenjave informacij pri zdravljenju. “Neželeni dogodki” v zdravstvu to še potencirajo. “V novem času opolnomočenega bolnika in personalizirane medicine je nujno spremeniti delovanje zdravstvenega sistema. Takega miselnega preskoka v tranzicijskem obdobju še nismo kot družba in politika bili sposobni storiti,” je navedel.

Posveta se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se je osredotočila na zdravstvene vidike begunske krize. Po njenih ocenah je Slovenija zgledno poskrbela za zdravstveno oskrbo beguncev. Pojavile so se sicer težave pri plačilu zdravstvene oskrbe beguncev, varuh pa je prejel tudi nekaj klicev, v katerih so klicoči izpostavili nestrinjanje z zdravstveno oskrbo beguncev, a je Nussdorferjeva prepričana, da zdravstvo ni bilo in ni šibka točka begunske krize. “Nedvomno pa je begunska kriza dodatno spodbudila ljudi k razmišljanju in kritični oceni vseh slabosti in anomalij našega zdravstvenega sistema, kot so čakalne dobe, vprašanja revščine in s tem povezanih plačil in doplačil, korupcije v zdravstvu in drugo,” je dodala.
V

Uredništvo

See author's posts