V okviru projekta Na varnem si, ki se bo iztekel konec leta, je Inštitut za proučevanje enakosti spolov v Podravju za žrtve nasilja vzpostavil 24, namesto predvidenih petih varnih točk. Kot je danes na novinarski konferenci povedala koordinatorka projekta Selena Rozman, so omenjene varne točke vzpostavljene na lokacijah t.i. nujne infrastrukture.

Dejala je tudi, da so izobrazili in opolnomočili še 26 zaposlenih na teh točkah, ki lahko žrtvam nasilja ustrezno svetujejo in jih napotijo do virov nadaljnje pomoči.

Prvi vidik je ozaveščanje

Po besedah Rozmanove je bil projekt Na varnem si uspešno presežen v vseh treh vidikih kombiniranega pristopa za lajšanje psihosocialnih stisk mladostnikov in žrtev nasilja. Prvi vidik je ozaveščanje o porastu duševnih stisk med epidemijo in s tem širjenje vedenja o pomenu skrbi za duševno zdravje.

To ozaveščanje je potekalo večplastno, saj je omenjeni inštitut poleg medijske kampanje z znanimi slovenskimi gledališkimi igralci in igralkami Kaj zaznamuje vašo novo realnost in objav na njegovih družabnih omrežjih, v zadnjih mesecih izvedel še 10 brezplačnih, interaktivnih psiholoških predavanj, z vsemi temi aktivnostmi pa so skupno dosegli več kot 200.000 oseb.

Drugi vidik je svetovanje

Na lokacijsko neodvisni, varni in anonimni spletni platformi deluje brezplačna psihosocialna svetovalnica Na varnem si, ki še do konca leta, vsak dan od ponedeljka do petka, nudi različne oblike svetovanja: svetovanje preko spletnega klepeta v živo, telefonsko svetovanje, svetovanje preko elektronske pošte in karierno svetovanje.

V osmih mesecih delovanja svetovalnice se je v njej zvrstilo veliko mladostnikov in nekatere žrtve nasilja, pri čemer so psihologinje inštituta z njimi opravile več kot 200 individualnih prilagojenih svetovanj.

Analiza je pokazala, da so med izraženimi stiskami prednjačile anksioznost, panični napadi, čustvene težave, depresija, partnerske težave, težave v družini, nasilje v družini, stres, komunikacija, samozavest in samopodoba, samomorilnost in motnje spanja. Največji delež oseb, ki so se obrnile na pomoč so predstavljale ženske, teh je bilo kar 83 odstotkov, kar dokazuje še vedno močno stigmo, ki moškim onemogoča, da v stiski poiščejo ustrezno pomoč.

Direktorica omenjenega inštituta Ana Pavlič je ocenila, da izvajanje projekta Na varnem si za njih predstavlja pomembno nadgradnjo dosedanjega dela. Projektna ideja za projekt je nastala po izvedbi raziskave Vzdušje v intimno partnerskih odnosih in družinah v času karantene in povečane negotovosti, ki so jo na inštitut pripravili med prvo karanteno.

Kot je dejala, so si že pred prvim zapiranjem države iz razloga zajezitve širjenja okužbe covida-19 postavili vprašanje, vezano na lastnosti domov, v katere smo se bili primorani zapreti in psihosocialne stiske, ki jih je to razkrilo ali celo dodatno poglobilo.

Na reprezentativnem vzorcu 700 oseb je bilo v analizi ugotovljeno, da je 65 odstotkov anketiranih menilo, da je karantena povzročila porast nasilja v partnerskih odnosih ter, da je vsaka deveta anketirana oseba v času karantene doživela vsaj eno obliko nasilja.

Še najbolj skrb vzbujajoče je, da 85 odstotkov anketiranih o svojih stiskah ni spregovorilo z nikomer, ali pa da je zgolj 11 odstotkov anketirancev odgovorilo, da bo imelo na karantene lepe spomine, saj da so bili radi doma.

Izsledki omenjene raziskave so prikazali praktične posledice zapiranja, različna vzdušja, ki v karantenah vladajo v domovih, porast nasilja in problematiko njegovega normaliziranja v Sloveniji ter tudi na stigmatizacijo temnejših plati življenja, ki nam onemogočajo, da v stiski poiščemo pomoč, pravi Pavličeva.

vir: lokalec.si

BKREPORTER

See author's posts