V prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo pri Slovenski Bistrici, je umrl 38-letni voznik motornega kolesa. Na območju mariborske policijske uprave je to v aprilu že druga prometna nesreča s smrtnim izidom, ki se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti, so sporočili mariborski policisti.

Motorist je vozil po avtocesti iz smeri Slovenske Bistrice proti Mariboru, kjer je spremenjen prometni režim in promet poteka po enem prometnem pasu, hitrost vožnje pa je omejena na 60 kilometrov na uro. Ko je pripeljal v blagi desni pregledni ovinek, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil razmeram. Z levo stopalko motornega kolesa je zadel v več tabel pokončne zapore, ki so postavljene ob levem robu prometnega pasu.

Po trčenju je motorno kolo odbilo v levo, padlo na desni bok in drselo. Ustavilo se je na zaprtem levem prometnem pasu. Voznik je padel z motornega kolesa na vozišče, nato pa s telesom zadel v varovalno zaščitno ograjo. Odbilo ga je na cestišče, kjer je obležal ob desnem robu.

V isti smeri je po prometnem pasu pripeljal 49-letni Italijan v tovornem vozilu in kljub zaviranju s sprednjim desnim kolesom trčil v motorista. Voznik motornega kolesa je zaradi poškodb umrl na kraju prometne nesreče nekaj pred 22.30.

Na mariborski policijski upravi ugotavljajo, da na njihovem območju problematika hitrosti izstopa. Med 1. januarjem in 2. aprilom so obravnavali 93 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Trije udeleženci so umrli, sedem se je hudo in 59 lahko poškodovalo.

Problematika neprilagojene hitrosti na območju Policijske uprave Maribor najbolj izstopa na cestah v naseljih, kjer vozniki motornih vozil dovoljene hitrosti vožnje pogosteje prekoračijo.

Na območju te policijske uprave se je lani sicer zgodilo 3532 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot v letu 2014. Vendar je bilo 19 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je dve več kot leto prej.

1300 prometnih nesreč je bilo s telesnimi poškodbami, kar je dva odstotka manj kot leto prej, 2213 prometnih nesreč pa je bilo z materialno škodo, kar je sedem odstotkov manj kot leto prej.

V prometnih nesrečah je 20 udeležencev umrlo, leto prej pa jih je umrlo 21. Hudo poškodovanih je bilo 108, kar je 23 odstotkov več kot leto prej, 1730 pa je bilo lahko poškodovanih, kar je dva odstotka manj kot leto prej.

Najpogostejši vzroki hujših prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.

Zaradi neprilagojene hitrosti se je v letu 2015 zgodilo 394 prometnih nesreč, kar je sicer 13 odstotkov manj kot leto prej. Od tega je jih je bilo osem s smrtnim izidom, medtem ko jih je bilo leto prej sedem.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts