V tem študijskem letu se je v terciarno izobraževanje vpisalo okoli 81.700 študentov, kar je približno 1000 manj kot v predhodnem študijskem letu. V visokošolskem izobraževanju je bilo skoraj 13.000 novincev. Lani je bilo v Sloveniji približno 16.600 diplomantov terciarnega izobraževanja, kažejo podatki republiškega statističnega urada (Surs).

V študijskem letu 2021/22 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih 81.715 študentov, kar je 1,2 odstotka manj kot leto prej. V visokošolsko izobraževanje je bilo vpisanih za 1,4 odstotka manj študentov (71.094), medtem ko se jih je v višjih strokovnih šolah izobraževalo za 0,5 odstotka več (10.621).

64 odstotkov visokošolskih študentov je bilo vpisanih v študijske programe 1. stopnje (21.845 v strokovne, 23.494 v univerzitetne), 31 odstotkov v magistrske programe (4700 v enovite, 17.582 po končani 1. stopnji), pet odstotkov pa v doktorske programe.

Podobno kot v prejšnjih letih je bilo med študenti terciarnega izobraževanja več žensk in več rednih študentov.

Za desetino manj študentov umetnosti in humanistike

V primerjavi z letom 2020/21 se je število vpisanih študentov najbolj zmanjšalo v umetnosti in humanistiki (11,6 odstotka), najbolj povečalo pa v informacijski in komunikacijski tehnologiji (8,7 odstotka).

Tako kot v prejšnjem študijskem letu se je največji delež študentov vpisal v študijske programe poslovnih in upravnih ved, prava (19 odstotkov), sledili sta tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (18 odstotkov) ter zdravstvo in socialna varnost (14 odstotkov). Najmanjši delež študentov pa je bil vpisan v programe kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterinarstva (tri odstotke).

V terciarno izobraževanje je s prvim vpisom v 1. letnik dodiplomskega in enovitega magistrskega študija v tem študijskem letu vstopilo 12.927 študentov. 51 odstotkov se jih je vpisalo v visokošolski univerzitetni študij, 43 odstotkov v visokošolski strokovni študij, šest odstotkov pa v enovit magistrski študij.

Polovica vseh novincev se je vpisala v programe poslovnih in upravnih ved, prava (17 odstotkov), zdravstva in socialne varnosti (17 odstotkov) ter tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (16 odstotkov). Tudi med njimi je bilo več žensk (58 odstotkov) in več rednih študentov (86 odstotkov).

V tem študijskem letu je bilo vpisanih več tujih študentov kot leto prej, a je bilo to povečanje na letni ravni manjše kot v prejšnjih letih. Glede na državo državljanstva jih je bilo 8553 (5,3 odstotka več kot leto prej), glede na državo stalnega bivališča 7729 (1,6 odstotka več), upoštevajoč državo srednješolske izobrazbe pa 7842 (25 odstotkov več).

Prihajali so iz več kot 120 različnih držav, a le iz štirih je bilo na študiju v Sloveniji vpisanih po več kot 1000 študentov – iz BiH, Hrvaške, Severne Makedonije in Srbije.

Približno 16.600 diplomantov terciarnega izobraževanja

Višješolsko ali visokošolsko izobraževanje v Sloveniji je lani uspešno zaključilo skupno 16.663 študentov, kar je bilo za 7,5 odstotka več kot leto prej. Število diplomantov se je na višjih strokovnih šolah povečalo za 12,1 odstotka (2219) in na visokošolskih zavodih za 6,9 odstotka (14.444).

62 odstotkov visokošolskih diplomantov je pridobilo izobrazbo 1. stopnje, 35 odstotkov 2. stopnje, trije odstotki pa izobrazbo 3. stopnje. Podobno kot v prejšnjih letih je bilo med diplomanti terciarnega izobraževanja več žensk in več rednih študentov.

V primerjavi z letom 2020 je študij uspešno zaključilo več diplomantov na vseh področjih izobraževanja, razen v naravoslovju, matematiki in statistiki, kjer jih je bilo za 4,6 odstotka manj.

Tako kot v 2020 je pri manj kot 25 letih študij uspešno zaključilo 43 odstotkov diplomantov, njihova povprečna starost pa se ni bistveno spremenila – znašala je 27,3 leta.

Terciarno izobraževanje v Sloveniji je že drugo leto zapored uspešno zaključilo več kot 1000 študentov s tujim državljanstvom, in sicer 1131, kar je 10,1 odstotka več kot v 2020.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts