19:56, čet, 28. Mar

Velikonočni zajtrk brez glutena





Bliža se eden največjih krščanskih praznikov – velika noč, z njo pa bogato obložena miza, ki se je kljub prehranskim omejitvam veselijo tudi celiakaši. In zakaj se je tudi ne bi? Njihova stroga dieta sicer zahteva, da iz prehrane umaknejo vsa živila, ki vsebujejo gluten – ta je sestavni del zrn pšenice, ječmena, ovsa in rži. Kljub posebnim sestavinam pa so vse dobrote, ki spadajo k brezglutenskemu velikonočnemu zajtrku, prav tako okusne kot klasične.

Zajeta slika

Priprava brezglutenskih jedi ob prvih poskusih morda zahteva nekoliko več znanja in spretnosti, saj se moka, ki ne vsebuje glutena ali lepka, obnaša drugače kot običajna moka, posebna pozornost pa je potrebna tudi pri izbiri živil, ki na prvi pogled ne vsebujejo glutena. Preverjeni napotki, predstavitev v živo in praktičen preizkus priprave so prav zato zelo dobrodošli tako za nove kot že nekoliko bolj izkušene kuharje.

Kako se lotiti velikonočnih brezglutenskih jedi, bo na tečaju priprave in peke predstavila mojstrica brezglutenske kuhinje Majda Jurše. Tečaj v okviru projekta LQ-CELIAC organizira Slovensko društvo za celiakijo in bo potekal v petek, 10. aprila, na Kolodvorski ulici 10 v Slovenski Bistrici, k sodelovanju pa so vabljeni celiakaši, njihovi družinski člani in drugi ljubitelji brezglutenske hrane, ki se bodo naučili kako pripraviti okusno in dišečo klasično in potratno potico, buhtlje in druge velikonočne jedi.

In še nekaj o celiakiji in brezglutenski dieti

Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki nastane zaradi imunske reakcije ob uživanju glutena. Bolniki morajo zaradi tega iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten (beljakovina, ki se nahaja v pšenici, ječmenu, ovsu in rži). Kot posledica uživanja glutena se pri njih med najpogostejšimi simptomi pojavljajo prebavne motnje, zdravstvene težave zaradi pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma. Bolezen se zelo pogosto kaže tudi z neznačilnimi znaki in lahko prizadene številne organske sisteme, zato je potrebno zgodnje odkrivanje, saj le pravočasno zdravljenje lahko prepreči razvoj težkih zapletov bolezni.

Po rezultatih trenutnih raziskav se celiakija pojavlja pri več kot 1% celotne populacije, kar bolezen uvršča med najpogostejše kronične bolezni razvitega sveta nasploh. Diagnosticiranje celiakašev pa je v številnih regijah Evrope žal še vedno zelo nizko, kar velja še posebno za območja, ki so oddaljena od pomembnih medicinskih središč. Nemalokrat se tako zgodi, da bolnik diagnozo od pojava prvih simptomov išče tudi več kot 10 let.

Edini način zdravljenja celiakije je stroga doživljenjska brezglutenska dieta, saj že najmanjše količine glutena (20 ppm oz. delcev na milijon) v prehrani teh bolnikov lahko privedejo do hudih dolgoročnih zapletov bolezni in lahko vodijo tudi v razvoj malignih bolezni.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.