06:27, pet, 29. Mar

VIDEO: 70. obletnica Dravskih elektrarn Maribor in zagon segmenta pet Sončne elektrarne Zlatoličje





Družba Dravske elektrarne Maribor, največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, je ob prisotnosti predstavnikov Vlade – mag. Bojana Kumra, ministra za infrastrukturo, poslovodstev družb skupine HSE, poslovnih partnerjev, sodelavcev in drugih prisotnih slavnostno obeležila sedemdeset let obstoja ter uradno zagnala segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje.

Segment pet Sončne elektrarne Zlatoličje

Slavnostni govornik na prireditvi, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je ob otvoritvi nove sončne elektrarne poudaril: »Družba Dravske elektrarne Maribor krepi svoje proizvodne kapacitete in s svojo povprečno letno proizvodnjo zagotavlja kar 80 odstotkov slovenske električne energije iz OVE kar nas navdaja z upanjem in ponosom, da smo kljub času krize, vendarle na poti, ki nam bo pomagala pri doseganju učinkovite, zanesljive ter prilagodljive oskrbe z energijo. To je še posebej pomembno sedaj, ko opažamo, da se je zaradi vse bolj ekstremnih nihanj vremena, zmanjšala količina padavin, ki bi nam omogočila zadostno oziroma večjo proizvodnjo električne energije. Ob vse večji elektrifikaciji in zasledovanju zelenega prehoda je zato ključno, da energijo še naprej zagotavljamo skladno s trajnostnim razvojem okolja in trga z električno energijo«.

 

Generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar je ob dogodku povedal: »Častitljivi jubilej, ki ga danes obeležujejo Dravske elektrarne Maribor, je dokaz, da se tradicija, znanje in izkušnje ne starajo. Sedemdeset let obstoja, enaindvajset let v skupini HSE, je doprineslo k varni in zanesljivi oskrbi slovenskega gospodarstva, industrije in gospodinjstev z najčistejšo energijo – energijo vode, Drave. Vsem zaposlenim, ki so k temu prispevali svoj čas, voljo in zavzetost, ob tej priložnosti iskreno čestitam. Verjamem, da bo tudi naslednjih sedemdeset let vsaj tako uspešnih, kot doslej.«

Leta 1918 so slovenski del reke Drave prvič zajezili – z izgradnjo hidroelektrarne Fala – in leta 1978 zadnjič – z izgradnjo hidroelektrarne Formin. V vmesnih šestdesetih letih pa so na njej, ob omenjenih dveh, zgradili še šest velikih hidroelektrarn. Prve elektrarne so v prvih letih delovale kot samostojne poslovne enote. Ideja o združitvi tedanjih elektrarn na reki Dravi v enotno podjetje pa se je prvič pojavila leta 1950; kot uradni datum nastanka družbe pa je zapisan 1. oktober 1951.

Od leta 2001 so Dravske elektrarne Maribor del skupine HSE

Vlada Republike Slovenije je dve leti po ustanovitvi holdinga izdala Uredbo o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije in 3. aprila 2003 na podlagi te uredbe za koncesionarja imenovala Dravske elektrarne Maribor.

Z osmimi velikimi hidroelektrarnami na reki Dravi, petimi malimi hidroelektrarnami in petimi sončnimi elektrarnami predstavlja družba Dravske elektrarne Maribor danes enega ključnih stebrov slovenske energetike, saj proizvede letno skoraj četrtino vse slovenske električne energije. V obdobju od leta 1951 do danes pa so dravske elektrarne oddale v omrežje približno 150.000 gigavatnih ur električne energije, s čimer bi v današnjem času zadostile porabo vseh slovenskih gospodinjstev za obdobje 43 let.

Generalni direktor DEM Aleksander Brunčko je ob tem dodal: »Četudi po letih obstoja in delovanja nismo najmlajši, smo še vedno polni energije in načrtov za prihodnost. Ker pa je reka Drava energetsko izkoriščena, snujemo nove projekte za izkoriščanje drugih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije. Zavedamo se zavez, ki jih je za to dala država, in zavedamo se odgovornosti, do sedanjih in do prihodnjih generacij. Naši cilji so visoko postavljeni, a verjamemo, da so uresničljivi. S posluhom za naravo, okolje in ljudi.«

“Pravi čas smo se usmerili izven okvirov hidrologije”

Dravske elektrarne imajo velik pomen pri zelenem prehodu

Poslanstvo družbe Dravske elektrarne Maribor ostaja enako že desetletja – varna in zanesljiva proizvodnja električne energiji iz obnovljivih virov.

Tako v prvo skupino prihodnjih projektov uvrščajo izvedbene na obstoječih elektrarnah, kjer izstopata prenova jezu Markovci in rekonstrukcija najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave – hidroelektrarne Formin; pomembna projekta pa sta še sanacija vibracijskega stanja generatorjev in obnova sekundarnih sistemov. Pretočnost reke Drave in ohranjanje energetskega potenciala omogočamo z odstranjevanjem sedimentov, ki jih v zadnjem obdobju, v sodelovanju z različnimi institucijami, nadgrajujejo v opeko, primerno za gradnjo ter tako tudi na tem področju vstopajo v krožno gospodarstvo.

Pri pomembnih razvojnih projektih družbe je potrebno izpostaviti umeščanje v prostor največje sončne elektrarne Zlatoličje – Formin skupne moči dobrih 30 MW, ki bo stala na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin in bo, ob tem, da bo postala večja sestra pravkar zgrajenega segmenta moči 2,5 MW in bo proizvajala električno energijo za skoraj 10.000 gospodinjstev, omogočila dodatno celovito izkoriščenje energetskih objektov, namenjenih hidro proizvodnji. S strani države načrtovana solarizacija Slovenije nam omogoča, da vodimo pogovore tudi z različnimi lokalnimi skupnostmi, ki razpolagajo z degradiranimi območji, idealnimi za postavitev večjih sončnih elektrarn.

Našteto pa nas postavlja tudi pred izziv shranjevanja električne energije. V družbi Dravske elektrarne Maribor so nedavno oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev baterijskega hranilnika, ki bo stal na lokaciji Mariborskega otoka.

Ob tem pa so ponovno obudili projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak, pri katerem je v teku preverba razpoložljivosti ustrezne primarne opreme, ki bi lahko zagotovila zahteve po fleksibilnosti trga elektro energetskih storitev.

V pripravi je elaborat izvedbe projekta, v katerem se obravnava vse potrebne aktivnosti do izvedbe projekta.

Med strateškimi projekti ne gre  mimo postavitve treh vetrnih parkov – VE Ojstrica, VE Rogatec in VE Paški Kozjak na območju severovzhodne Slovenije, med katerimi je najdlje projekt VE Ojstrica, pri katerem smo pred dnevi, s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt omenjene elektrarne, ki omogoča presojo vplivov na okolje in se lahko javno razgrne, kar pomeni nov pomemben korak na poti do postavitve elektrarne.

Izvajajo tudi raziskave izkoriščanja potenciala geotermične energije za pridobivanje električne energije kjer izvedbo pilotnega projekta z uporabo suhe vrtine načrtujemo že v letošnjem letu, medtem ko se potencialne lokacije za postavitev geotermalnih elektrarn binarnega sistema še proučujejo.

Direktor DEM mag. Damjan Seme je poudaril: »Smo v obdobju številnih, konkretneje več kot štiridesetih, večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo realizirati v prihodnjih letih. Naš cilj je do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč Dravskih elektrarn Maribor s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako tudi pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov na ravni države. Z znanjem, izkušnjami in motiviranostjo sodelavcev se prihodnosti ne bojimo temveč z zanosom gledamo naprej.«

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.