Civilna iniciativa Kozjak Dragučova je sinoči v Kulturnem domu Kamnica sklicala javni posvet o projektu Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak. Na posvetu so spregovorili prebivalci, prav tako tudi strokovnjaki.

Na posvet je prišlo več ljudi, tako da je bila dvorana skorajda polna.  Na odru dvorane Kulturnega doma Kamnica je bilo sprva pet prebivalcev in pripadnikov Civilne iniciative Kozjak Dragučova, ki so izrazili pomisleke proti izgradnji ČHE Kozjak z akumulacijskim jezerom na Kozjaku in novo traso daljnovodov, prepričanih, da bi bil poseg v naravo in prostor škodljiv tako za samo naravo kot tudi zdravje ljudi, ki tam živijo.

Od Dravskih elektrarn Maribor želijo odgovore na več vprašanj, hkrati pa so pozvali tudi ljudi, ki so prišli v Kulturni dom na javni posvet, da bi postavili sami vprašanja, ki jih želijo posredovati naprej strokovnjakom. Prisotnim na odru sta se pridružila še predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič in Matjaž Perc, doktor in profesor fizike.

Civilna iniciativa Kozjak Dragučova je tako povzela nekaj vprašanj, namenjenih predvsem Dravskim elektrarnam Maribor, hkrati pa tudi strokovnjakom. Strinjali so se, da je treba izvedeti, kako bi sama izgradnja ČHE Kozjak vplivala na okolje, na zdravje ljudi, na lastništvo parcel, prav tako pa tudi, kakšen bi bil kasneje vpliv delovanja ČHE Kozjak z akumulacijskim jezerom in daljnovodi na okolje, na zdravje ljudi, predvsem zaradi sevanja, pa tudi na samo lastnino posestev in objektov na trasi daljnovodov. Tudi zaradi tega, ker naj bi moralo nekaj prebivalcev preseliti. Prav tako tudi  o samem akumulacijskem jezeru, kam bi šla voda, če bi prišlo do hudih nalivov, plazov, kakšni so preventivni ukrepi. Kako bi izgradnja in delovanje ČHE Kozjak vplivala na vodni ekosistem, ali bodo imeli prebivalci omogočen dostop do (pitne) vode itd.

Daljnovodi bi morali biti od hiš oddaljeni vsaj 150 do 200 metrov

Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je poudaril, da pri primerjavi zakonodaje Slovenije in drugih držav na področju oddaljenosti daljnovodov, da naša država zaostaja, meni namreč, da ima Slovenija najslabšo zakonodajo: »27 let je stara ta zakonodaja in nobenih sprememb ni doživela. Mi v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije zahtevamo, da se pripravi nova zakonodaja, sicer z ministrstva za okolje in prostor so obljubili, da bodo letos začeli pripravljati novelo te zakonodaje.« Dejal je, da ni vseeno, ali je 400 kW daljnovod stoji 35 do 40 metrov zakonsko stran ali pa je dejansko oddaljen 150 do 200 metrov.

Lipič opozarja na pojav številnih bolezni

»Večina evropskih držav, predvsem razvitih, Švica, Nemčija, Avstrija, Nizozemska itd., imajo te razdalje krat štirikratnik nasproti Sloveniji,« je še rekel in poudaril: »Tak blizu imeti daljnovode pomeni za 110,120 pa 400 kW tudi neposredno nevarnost za zdravje. Številne bolezni, ki izhajajo iz področja sevanj, so od nespečnosti do rakastih in drugih obolenj.« Pravi še, da so pomagali številnim iniciativam, tudi Civilni iniciativi Vižmarje Brod, kjer so popisali 100-metrski pas na razdalji štirih kilometrov. »In so ugotovili preko 100 rakavih obolenj. Stroka tega ni hotela priznati. Vendar to so dejstva in enostavno bo treba vključiti aktivno ministrstvo za zdravje v to problematiko. Nacionalni inštitut za javno zdravje je že temu sledil, ampak ministrstvo za zdravje bo moralo tudi biti tema. Ni samo azbest, Salonit Anhovo in pa druge stvari, ampak dosti večja problematika je na področju neoniziranih sevanj. To je tudi tega, ki je sestavni del nacionalnega programa varstva okolja, sestavni del tudi zdaj nacionalnega energetsko podnebnega načrta.« Dejal je, da je sam prav v ožji skupini priprave tega načrta in da bodo morali nosilci kapitala prisluhniti temu.

»Boljša alternativa je te daljnovode vlečti pod zemljo …«

Ljudi je najbolj strah sevanja, doktor in profesor fizike Matjaž Perc je dejal, da uredba pravi, da bi bilo varno tudi 40 metrov stran od 400kW daljnovoda, a »da raziskave, ki se pojavljajo tudi v zadnjih letih, pravijo, da tudi to ni zanemarljivo in da je izpostavljanje takšnim sevanjem še vedno lahko škodljivo za zdravje ljudi, ki na tem območju živijo. Zato je dosti boljša alternativa te daljnovode vlečti pod zemljo, kjer je točno nad kablom mogoče jakost celo večja, ampak jenja dosti hitreje z razdaljo. Izračuni kažejo nekje 10-20 metrov levo in desno takega podzemnega daljnovoda več potem teh polj ni.«

»Jaz mislim, da na zdravju ljudi, ki bodo prizadeti, ne smemo ‘šparati’«

Ob tem odgovarja na to, da naj bi investitorji trdili, da so podzemni daljnovodi dražji tako, da so pred kratkim izračuni pokazali, da je izgradnja podzemnih daljnovodov pet do desetkrat dražja od izgradnje klasičnih daljnovodov. In da so danes slišali, da je ta faktor zdaj manjši, da gre samo za dvakrat dražje. Meni, da se bodo za izgradnjo porabile ogromne vsote denarja in »jaz mislim, da na zdravju ljudi, ki bodo prizadeti, ne smemo ‘šparati’«.

Civilna iniciativa: Če odgovorov ne dobijo, so proti

Katja Beck Kos iz Civilne iniciative Kozjak Dragučova je izpostavila, da so si zadali nalogo, da postavljajo čim več vprašanj, da brskajo za vsemi možnimi podatki, ker »zaenkrat se nam zdi preveč suhoparno to, kar je na spletni strani ali kar pač predstavljajo Dravske elektrarne na posvetih, ki so jih imele na začetku leta v Selnici ob Dravi«. Ob tem je dejala, da a priori niso proti ČHE Kozjak, ker nimajo »konkretnih odgovorov na zelo pereča vprašanja, kar se tiče plazovitosti, kar se tiče vodnih virov, tako isto, kar smo danes poslušali o daljnovodu in vplivu magnetnega sevanja na ljudi«.

Ob tem je zatrdila: »Če teh odgovorov na vprašanja ne dobimo in jih ne morejo podati v tem trenutku, potem smo proti.«

Na kaj pravzaprav opozarjajo? »Najbolj opozarjamo na to, da pozabljajo, da na Kozjaku živijo ljudje, da je direktni vpliv tako akumulacijskega jezera kot trase na samo prebivalstvo ogromen. Marsikdo bi se moral seliti, na celi trasi okrog 300 gospodinjstev oziroma 300 lastnikov parcel,« je dejala še Katja Beck Kos in dodala: »Nismo prepričani, da je to najbolj dobra rešitev, pa tudi, da je tako hudo, da bi si jo morali pod nujno privoščiti.«

Dejala je še, da iščejo alternativne rešitve: »Seveda, zakaj in na kak način shranjevati energijo, ali pa na kakšen način zmanjševati porabo energije. V vsakem primeru postavljamo tudi to vprašanje. In upamo, da ga bomo končno lahko postavili komu, ki ima odgovor: torej, koliko je dejansko povečane porabe elektrike v Sloveniji v zadnjih letih in kdo je odgovoren za to povečanje porabe, ali so to podjetja, firme ali so to posamezniki oziroma gospodinjstva.«

Eden glavnih pomislekov je tudi o umeščanju jezera na Kozjak

Z njo se strinja Mihaela Bulović Čulum, prav tako iz civilne iniciative: »Glavne pomisleke imamo že ob umestitvi samega jezera v okolje, na sam Kozjak. To je prvo, drugo pa je posledično umeščanje samih daljnovodov v naselja, glede na to, koliko smo danes slišali, koliko je zdravju škodljivo. O tem smo prebivalci tudi premalo ozaveščeni in imamo premalo informacij.« Dejala je, da informacije še zbirajo.

Degradacija okolja

Povedala je še, da bi morali poslušati stroko, ne politike. »Predvsem strokovnjake, ki lahko, sama sem prepričana, več različnih rešitev. Predvsem tako, ki je prijazna zdravju in okolju ljudi, ki ne degradira okolja, kot ga degradira tak koncept, kot je zastavljen.« Meni namreč, da bi Kozjak bil degradiran. »Vsi mislimo na naše zanamce. Otroke, kaj bomo njim pustili.« Dodala je še, da bi alternativa, glede na to, kar govorijo strokovnjaki, bila trasa po vodi oziroma da bi se že obstoječa trasa nadgradila.

Obrnili smo se tudi na Dravske elektrarne Maribor. Ko prejmemo njihove odgovore, jih objavimo.

Uredništvo

See author's posts