Prejšnji teden je potekal spletni pogovor na temo podnebnih sprememb, ki ga je organiziral Zavod PIP v sklopu Informacijske točke Europe Direct Podravje.

Vlogo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 igramo prav vsi. Državljani, skupnosti in organizacije iz vseh sektorjev naše družbe in gospodarstva, vladne politike in predpisi ter ukrepi na ravni Evropske unije.

Elena Višnar Malinovská iz Generalnega direktorata za podnebne spremembe Evropske komisije je poudarila, da zaradi trgovanja in enakih priložnosti med državami članicami zakonodaja mora biti poenotena. Evropski zeleni dogovor je naš časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU v okviru katerega se pripravlja evropski podnebni zakon, ta bo politično zavezo spremenil v pravno obveznost.

12% produktov na tržišču je proizvedenih iz recikliranih materialov

V pogovoru je izpostavila ukrepe, kot so sistem trgovanja z emisijami, uvozni davek na emisije ogljika in skupna kmetijska politika. “Ne moremo nadaljevati s starim ekonomskim modelom. 12% produktov na tržišču je proizvedenih iz recikliranih materialov. Cilj je, da iz linearnega gospodarskega modela prestopimo na krožno gospodarstvo.” Za prehod na zelene tehnologije so pomembne investicije v raziskave in podpora inovacijam. “Izjemnega pomena je kultura dialoga in vključevanje javnosti v oblikovanje politik,” je še poudarila.

Taj Zavodnik iz društva Focus je izpostavil, da Slovenija še vedno ni sprejela dolgoročne podnebne strategije do 2050. ‘Ta strategija mora predstavljati krovni nacionalni strateški dokument, ki bo določil krovne usmeritve za pripravo drugih sektorskih dokumentov za delovanje in organiziranost vlade, vlogo relevantnih akterjev ter načrtoval vlaganja.’ ‘Potrebujemo ambicioznejše cilje’ tako ne smemo dopustiti, da bi v določenih sektorjih emisije še rastle. Predvsem bo potrebno obrniti trende v sektorju prometa, kar bo mogoče le z intenzivnim vlaganjem v železniško infrastrukturo in prenehati z nenehnim spogledovanjem s cestno infrastrukturo.

Podnebne spremembe največji civilizacijski izziv našega časa

Gaja Brecelj iz fundacije Umanotera je poudarila, da so podnebne spremembe največji civilizacijski izziv našega časa. Slovenija se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in če ne bomo ukrepali, nas čakajo še močnejše suše, poplave, toče in vročinski valovi. A takšni prihodnosti se lahko tudi izognemo. Kakšne bodo podnebne razmere, je odvisno od tega, kakšen bo razvoj družbe in gospodarstva in koliko bomo omejili izpuste toplogrednih plinov. Potrebno je hitro in odločno ukrepanje, predvsem na področjih prometa, oskrbe s hrano, industrije in tudi gospodinjstev.

Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je poudarila, da “ni več časa, da iščemo grešne kozle in prelagamo odgovornost, ampak je čas za aktivacijo.” Potrošniki smo le del celotne slike od katerih se pa pričakuje vse. Medtem imajo največje vzvode in moč odločevalci in velegospodarstvo samo, narediti pa ne le, da nočejo veliko, pogosto celo zavirajo ukrepanje. Stanje glede divjih odlagališč v Podravju je boljše kot pred 10 leti, a še vedno ni urejeno. Podatki se starajo, ker ni rednega monitoringa.

Ne-reševanje embalažne krize je stanje poslabšalo, poznalo se je tudi zaprtje zbirnih centrov lani spomladi. Pogovor je zaključila, da s spremembo prehranjevalnih navad lahko vplivamo na znižanje vpliva na okolje prek samega jedilnika, torej s tem kaj jemo (bolj ali manj podnebno obremenilna hrana). Prispevamo pa k znižanju vpliva tudi z izborom lokalne in sezonske hrane ter preprečevanjem zavržkov hrane.

Novi sklad za pravičen prehod na čisto in zeleno ekonomijo

Elena je med pogovorom povedala, da bo z novim skladom za pravičen prehod na čisto in zeleno ekonomijo pomoč na voljo tudi najbolj prizadetim prebivalcem in regijam. Ta bo poskrbel, da ne bo nihče zapostavljen. Poudarja, da ključno vključevanje javnosti v oblikovanje in ustvarjanje novih modelov ekonomije. V nadaljevanju je pojasnila, da je v načrtu EU za okrevanje po pandemiji Sloveniji na voljo 5,5 milijarde evrov za naložbe in reforme, ki so nujne za trajno okrevanje, izboljšanje gospodarske in socialne odpornosti države ter podpori zelenega in digitalnega prehoda.

Gaja je na koncu še poudarila, da prehod zahteva spremembo življenjskega sloga posameznikov in potrošnikom svetovala, da se pri nakupu vprašajo ali to zares potrebujejo.

Promet je sektor z najhitreje rastočimi izpusti CO2, ki povzročajo spreminjanje podnebja. Taj je tako zaključil, da lahko s sredstvi EU izkoristimo priložnost, da trende popolnoma obrnemo na glavo in sistemsko podkrepimo drugačne oblike mobilnosti.

Obveščanje in spodbujanju medsebojnega sodelovanja ljudi

Organizator dogodka je publiko želel informirati tudi o novem podnebnem paktu, ki ga je Komisija sprejela v okviru Evropskega zelenega dogovora. Namenjen je obveščanju in spodbujanju medsebojnega sodelovanja ljudi in organizacij k ukrepanju za naše podnebje in okolje. Pridružijo se mu lahko prav vsi. Vsak lahko prispeva in nobeno dejanje ni premajhno. Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj.

Uredništvo

See author's posts