Dravske elektrarne Maribor – družba skupine HSE – so na današnjem srečanju z novinarji predstavile poslovanje družbe, izvedbene in strateško-razvojne projekte, ki jih načrtujejo v naslednjih letih ter cilje družbe do zaključka tega desetletja.

Dravske elektrarne Maribor so letošnji plan proizvodnje 2.450 GWh dosegle 2. novembra; do zaključka leta se pričakuje, da bo proizvedene 2.950 GWh električne energije, kar je približno pet odstotkov nad desetletnim povprečjem. Poudariti velja, da bo leto 2023 v zgodovino zapisano kot hidrološko ugodno leto (za proizvajalce električne energije), a hkrati izjemno naporno in celo katastrofalno za prenekateri predel Slovenije. V DEM so v letošnjem letu petkrat oziroma 22 dni obratovali skladno s Pravilnikom o visokih vodah, kar pomeni, da se pretoki na vsaj eni hidroelektrarni dvignejo nad 800 kubičnih metrov na sekundo in so ekipe sodelavcev neprekinjeno na objektih.

V vsem tem času so se trudili, da so visokovodne vale z najmanj mogočimi posledicami za okolje in ljudi varno evakuirali iz Slovenije – to je omogočila primerna priprava, korektno sodelovanje z avstrijskimi in hrvaškimi upravljalci elektrarn, angažiranost sodelavcev in visok nivo varnosti in zanesljivosti objektov, ki ga zagotavljajo z rednimi in izrednimi remonti in revizijami. Ob tem se je v letošnjem letu začel še triletni projekt prenove sekundarnih sistemov na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, ki vključuje zamenjave ključne opreme za vodenje elektrarn.

Med strateškimi projekti velja izpostaviti:

1) Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin – najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave

Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978 in edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. Oktobra letos je bil s strani lastnika potrjen investicijski program rekonstrukcije, kar je osnova za izvedbo investicije, katere izvedbeni del se načrtuje v začetku leta 2026, ko se bodo pričela prva gradbena dela nad-višanja kanala, ki jim avgusta 2026, sledi zaustavitev elektrarne in pričetek rekonstrukcije prvega agregata, nato pa v decembru istega leta zaustavitev in rekonstrukcija še drugega agregata. Sočasno z zaustavitvijo drugega agregata se pričnejo izvajati tudi dela na sanaciji dovodnega kanala in zamenjava obloge kanala, za kar bo potrebno izvesti zapiranje in izpraznitev kanala. Predvideva se, da bodo sanacijska dela na dovodnem kanalu trajala dobrih osem mesecev, dela na rekonstrukciji agregatov pa bodo zaključena predvidoma v 13 mesecih. Ponovni zagon in obratovanje prenovljenih agregatov se predvideva oktobra 2027 (prvi agregat) oziroma februarja 2028 (drugega agregata). Zaključek sanacije dovodnega kanal se predvideva do konca avgusta 2027.

2) Črpalna hidroelektrarna Kozjak

Skladno z nacionalnim energetsko podnebnim načrtom se pričakuje povečana proizvodnja električne energije iz nestanovitnih virov, ki narekuje izgradnjo strateškega hidroenergetskega objekta, ki bo omogočal hranjenje električne energije. Projekt ČHE Kozjak skupaj s 400 kV daljnovodom ima od leta 2012 sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu. Po desetletju zatišja njegova vloga ponovno pridobiva na pomenu in tako so se v tem letu začele izdelave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje. V naslednjem letu pa bo pripravljeno celovito poročilo omenjenih vplivov, ki bo podrobneje predstavljeno deležnikom in javnostim, in začela se bo pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku.

3) Postavitev sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin

V preteklem letu je bil zgrajen in predan v obratovanje segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, moči 2,5 MWp in letne proizvodnje 3.000 MWh. V naslednjih letih, predvidoma med leti 2025 in 2026, pa se načrtuje postavitev ostalih segmentov na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, skupne dolžine dobrih 14 kilometrov, moči dobrih 28 MWp in letne proizvodnje okrog 32.000 MWh električne energije. V tem trenutku se čaka sklep Vlade Republike Slovenije o pričetku državnega prostorskega načrta. Cilj izgradnje je slediti zavezam države glede dviga proizvodnje iz obnovljivih virov ter dodatno izkoristiti obstoječe proizvodne objekte družbe DEM.

4) Projekti vetrnih elektrarn

Družba Dravske elektrarne Maribor izvaja aktivnosti na štirih projektih. Najbližje realizaciji je projekt Vetrna elektrarna Mali Log, kjer je objavljen razpis za izvedbo projekta. Plan postavitve elektrarne moči 1 MW je v naslednjem letu.

Pri projektu Vetrne elektrarne Ojstrica sta koordinator (Ministrstvo za naravne vire in prostor) in pobudnik (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) konec septembra do pripomb in predlogov javnosti (podanih na javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta) zavzela stališča, ki so javno objavljena v prostorskem informacijskem sistemu. Postopek umeščanja Vetrne elektrarne Ojstrica v prostor poteka v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, naslednji koraki bodo odvisni od nosilcev urejanja prostora in sektorja za presoje vplivov na okolje Ministrstva za okolje podnebje in energijo, ki bo izdalo mnenje o sprejemljivosti plana.

Pri projektih Vetrne elektrarne Rogatec in Vetrne elektrarne Paški Kozjak so v zaključevanju vse, z vsebinjenjem zahtevane, strokovne podlage za okoljsko poročilo. Strokovne podlage identificirajo in omejujejo vsa tveganja, ki lahko vplivajo na ljudi, rastlinske in živalske habitate ter okolje kot celoto. Zaključek vseh omenjenih zahtevanih strokovnih podlag je pri obeh projektih predviden v naslednjem letu; sledi priprava in oddaja okolskih poročil pristojnemu ministrstvu in javni razgrnitvi.

5) Pilotna geotermična elektrarna Čentiba

Konec preteklega leta so Dravske elektrarne Maribor, skupaj s partnerji (Petrol Geo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Geološki zavod Slovenije), pričele s podzemnimi deli sanacije neproduktivne vrtine Pg-8 globine približno tri tisoč metrov za potrebe izkoriščanja geotermičnega energetskega potenciala za prvo slovensko geotermično elektrarno v kraju Čentiba v Lendavi. Aprila so pričeli z nadzemnimi deli, ki so zajemala gradbena dela ter dela na elektro in strojni inštalaciji. Po prvotnih načrtih so bili zagonski testi pilotne geotermične elektrarne načrtovani zgodaj jeseni, vendar se je termin zaradi nepredvidenih del pri sanaciji vrtine podaljšal. Zagonski testi se tako načrtujejo v začetku naslednjega leta.

Projekt SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, pilotni projekt, sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. Namen projekta je testiranje inovativne tehnologije koriščenja geotermičnega potenciala ter posledično povečanje obnovljive električne energije z izgradnjo prve pilotne geotermične elektrarne v Sloveniji.

6) Trajnostno upravljanje s sedimenti Ptujskega jezera

Sedimenti so ena izmed ključnih sestavin vodnih ekosistemov. S postavitvijo visokovodnih ali hidroenergetskih pregrad (jezov) se spremeni njihovo premeščanje po strugi vodotoka, tok vode se upočasni in sedimenti se trajno ali začasno odložijo kot naplavine. S kopičenjem sedimentov (sedimentacijo) se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Z izzivom kopičenja sedimentov oziroma zmanjševanja prostornine zadrževalnikov se srečujemo v Sloveniji in po vsem svetu. Ptujsko jezero, kot največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema. Da bi zagotovili koristno prostornino, želijo sediment odstraniti, kar bo zagotovilo koristno prostornino za pridobivanje energije ter hkrati izboljšalo izvajanje sekundarnih funkcij in ekološki potencial vodnega telesa.

Odstranjevanje sedimentov predstavlja svojevrsten izziv. Sedimenti so namreč po odstranitvi iz vodnega telesa obravnavani kot gradbeni odpadek, ki pa lahko po predelavi, pod točno določenimi pogoji v skladu s predpisi, status odpadka izgubijo in postane sekundarna surovina za ponovno uporabo v druge namene, na primer v gradbeništvu. Dravske elektrarne Maribor so v preteklih letih intenzivno pristopile k iskanju rešitev sedimentacije in koristne porabe sedimentov. V sklopu nedavno zaključenega projekta Ready4Use so skupaj s partnerji iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Univerze v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) kemično in mineraloško preučili sedimente ter raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geo-polimerih. Novo razviti gradbeni izdelki so bili, poleg tehničnega ovrednotenja, ocenjeni tudi z okoljskega vidika z analizo življenjskega cikla.

V sklopu projekta LIFE IP RESTART s področja ravnanja z odpadki, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pa DEM sodeluje z eno izmed šestih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov Direkcije Republike Slovenije za vode. Projekt LIFE IP RESTART se izvaja od 1. 1. 2022 in bo predvidoma zaključen 31. 12. 2030. Da pa bo v prihodnje mogoč odvoz sedimentov iz Ptujskega jezera, jih je treba najprej osušiti/dehidrirati. Po številnih usklajevanjih z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode in Mestno občino Ptuj se je predvidela odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera, na kateri bodo tri polja, s katerih se bo izmenično odvažalo osušene sedimente, za kar se že načrtuje ureditev dovoza in premestitve.

Poslovanje družbe

Vrednost investicij v letošnjem letu je bila ocenjena na 36 milijonov evrov, realizacija pa bo v višini 30 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje se načrtujejo v višini 76 milijonov, čisti poslovni izid pa v višini 15 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da bo izplačilo vseh dajatev (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, koncesija in vodno povračilo), ki jih plačuje družba v višini 22 milijonov evrov. Močan investicijski cikel, v katerega so zakorakale Dravske elektrarne Maribor, bo pomenil tudi dvig števila zaposlenih in bo imel več pozitivnih vplivov na lokalno in regionalno gospodarstvo ter zeleni prehod.

»Družba Dravske elektrarne Maribor, kot največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, po eni strani skrbi za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani, pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo. Skrb za ohranjanje naravnega okolja sovpada z našim poslanstvom, zato vlagamo znanje, izkušnje in sredstva tudi v trajnostno upravljanje prostora, s katerim sobivamo in ga koristimo«, je ob tem ponovno poudaril generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme.

Uredništvo

See author's posts