Bliža se 27. januar, ki so ga Združeni narodi leta 2005 razglasili za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Dan sovpada tudi z obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz. V ta namen je avtor Mihael Toš na Ptuju predstavil projekt virtualnega muzeja zoper pozabo na holokavst.

Holokavst ne predstavlja zgolj poskusa uničenja celotnega judovskega pa tudi romskega naroda, pač pa je sinonim za popolno razčlovečenje, za industrializiran proces preračunljive morije bodisi z zaplinjanjem in streljanjem bodisi z izstradanjem in izčrpavanjem z delom do smrti. Je izraz končne stopnje antisemitizma in tako vzorčni primer, do kakšnih skrajnih razsežnosti vodi sovraštvo, ki se postopoma razrašča in zajeda v vse pore družbe. Je tudi opomin na moralni zlom človeštva, zato z ohranjanjem zgodovinskega spomina na žrtve holokavsta, porajmosa, nacističnega preganjanja in genocidov sploh opozarjamo tudi na nastavke in pojave sovraštva in nestrpnosti, ki vodijo do zločinov zoper človeštvo. Zato je Mihael Toš prepričan, da je v današnjem času še posebej pomembno, da gojimo spomin in kritičen odnos do holokavsta.

Toš težavo vidi tudi v tem, da si večina že besedo holokavst razlaga popolnoma napačno. “Že sama beseda holokavst pomeni izginiti v plamenih. Da ni holokavst šel dlje, kot je bil načrtovan v doktrini Arijske rase, se lahko zahvalimo koncu druge svetovne vojne. Na spisku za holokavst so bili najprej Judje potem Sinti in Romi, sledili bi nato Slovani, temnopolti in vsi ostali, ki niso spadali v doktrino tisočletneha Rajha,” pove Toš.
Predstavitev muzeja je bila na Ptuju, čeprav Ptuj v času druge svetovne vojne ni bilo taborišča in je veljalo za precej mirno mesto. Iztočnica je bil Tošev obisk dvorca Hartheim v Linzu v sosednji Avstriji, kjer stoji spomenik gospodu Letonji iz Žabjaka na Ptuju. “In to prikazuje, da so ljudi sežigali že pred tistim konkretnim holokavstom. Zelo pomembno je Ptuj s holokavstom povezan na nivoju ozaveščanja in ne toliko na nivoju iztrebljanja. Predvsem skozi gospoda Letonjo in skozi grb iz leta 1884 na katerem je zapis v nemškem jeziku “Bildung macht frei, Arbeit adelt” oziroma izobraževnje osvobaja, delo plemeniti, kar negira zloglasni napis nad vhodom v taborišči Dachau in Auschwitz,” doda Toš.
In prav zato se je Mihael Toš lotil projekta virtualnega muzeja zoper pozabo na holokavst, saj se po njegovem lastne zgodovine premalo zavedamo lastne zgodovine in ozaveščanja o dejanski teži holokavsta, ki se ne sme nikdar več ponoviti.

S projektom želi Toš sodelovatu tudi z izobraževalnimi ustanovami, saj se učni načrt premalo pogablja v vse grozote druge svetovne vojne in predvsem manj znana dejstva, da smo tudi Slovenci imeli svojega nacističnega predstavnika Odila Globočnika, ki velja za eno izmed najodgovornejših oseb za pomor milijonov ljudi v holokavstu in vrhovnega rablja Rižarne v Trstu vse do konca 2. svetovne vojne.

Uredništvo

See author's posts