Ob sinočnjem zaključku Festivala Lent je spregovoril tudi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Tako Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor, kot tudi mnogim drugim, se je izpolnila ena izmed želja. Ponovno se je nekaj dogajanja odvilo na samem Lentu. A kaj bo naslednje leto, bodo želje o Glavnem odru na Dravi morale ugasniti?

Na Lentu se je odprlo novo prizorišče za Festival Lent. Oder pri Stari Trti, ki je postavljen na obnovljenem, sicer ne v celoti, Lentu, v bližini Hiše Stare trte, na samem trgu ob Hiši Stare trte pa novo veliko zbirališče pred odrom. Oder je ob Dravi, obrnjen proti trgu. Oder KMŠ, ki je stal na terasi Mariboxa, je bil letos v neposredni bližini Lenta. Pomembna sprememba lokacije in predvsem usmerjenosti pa je doživel Jurčkov Večerov oder, ki je ostal blizu Vodnega stolpa, pomaknjen za nekaj metrov in obrnjen tako, da so nastopajoči gledali proti cesti in zelenici, publika pa, ki je lahko stala na stopnicah, pločniku in cesti ter gledala naravnost na oder, pa je bila lahko res blizu. In to je marsikoga spomnilo na nekdanjo postavitev Glavnega odra, ki je sicer “plaval” ob Vodnem stolpu.

Rukavina je poudaril: “Vse, kar smo planirali, smo si zastavili. Vreme je bilo z nami, sponzorji so bili z nami. Na koncu še država je bila z nami, ker bo pomagala Narodnemu domu. Predvsem so bili z nami obiskovalke in obiskovalci, ki so trumoma drli na Lent, pa ne samo na Lent, bili so praktično prisotni po vsem mestu, od parka pa do Lenta. Mesto je živelo v enem lepem utripu. Ljudje so lentali, to je bilo to, kar smo želeli, kar smo pričakovali. In ko oni to počnejo, smo mi najbolj srečni.”

Država je pomagala, “kar nam je dalo lažje za dihati”

“Država je pomagala,” je dejal Rukavina in dodal: “Svetniki Svobode v mariborskem mestnem svetu so spodbudili Občino, da so dali predlog, da se po 67. členu dofinancira Narodni dom. In ta stvar je potem šla skozi. Kako so to storili, kako so lobirali, ne vem. A stopili so skupaj. Maribor na nek način z ostalimi. In smo prišli do tega, da smo dobili 120 tisoč denarja dodatnega. Kar nam je dalo lažje za dihati. A to ni samo za Festival Lent. Treba je vedeti, da Narodni dom organizira okrog 2000 prireditev letno. Da smo do zdaj dobili od ministrstva za kulturo za Festival Lent 47.000 evrov, kar je nič proti temu obsegu. Zaradi tega smo zdaj zelo veseli, da se je ta stvar pokrila.” Pri tem pa je dodal: “Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.”

“No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.”

“Upamo, da bo Mestna občina Maribor v prihodnosti malo bolj segla v žep kot s 170.000 evri. Da bomo sigurnejši. Imeli smo srečo, ni deževalo niti en dan, razen ponoči. Če bi dva dni deževalo, bi se, recimo po mariborsko, peljali, ker ne bi prodali toliko vstopnic, kot smo jih prodali. Ampak konec dober, vse dobro. Za drugo leto pa upam, da bo v novem proračunu seveda več denarja. Če gledamo Festival Lent, je vreden milijon evrov, brez Artkampa, ki je vreden še dodatnih 130 (tisoč). No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.” In primerjal s Festivalom Ljubljana: “Festival Ljubljana osem milijonov, od tega direktnega denarja pet milijonov evrov mesto Ljubljana, ostalo vstopnice in seveda sponzorji, ki jih je seveda neprimerno lažje dobiti v Ljubljani.”

Kaj pa sama vsebina letošnjega Festivala Lent?

Na nekaterih prizoriščih stalnica z nastopajočimi, na samem Glavnem odru pa letos izjemen izbor nastopajočih, takih, ki sežejo v sam vrh. Rukavina pritrjuje temu in razlaga: “Res je, velike zasedbe, naredili smo to zanalašč. Predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da na tak oder to spada, malo smo seveda eksperimentirali, na koncu nam je občinstvo vrnilo vse. Folkart, štirje kontinenti. Poglejmo, kaj vse smo v Mariboru imeli – pa ne samo v Mariboru, stvar je v tem, da vse te skupine potujejo po Sloveniji. Upamo, da jih bo enkrat vzela tudi Ljubljana. Sploh jih ne ponujamo drago. Če že pridejo sem, zakaj jih ljudje ne bi dobili. In tako naprej. Torej 33 držav, ne vem, 22 prizorišč, 250 dogodkov, večjih, ko govorimo. O ljudeh? Tisti, ki je hodil po Mariboru, je videl, da jih je ogromno. Ker tudi vsi tisti, ki so se sprehajali po promenadi, so bili deležni kulture.”

“Narediti se da še marsikaj. Kako pa se bo to storilo, je stvar našega ustanovitelja.”

Rukavina je ob razmišljanju o tem, kako tujci vidijo Maribor v času Festivala Lent, ko ob svojem obisku Maribora med festivalom hvalijo mesto, dejal, da je Maribor najlepši med Festivalom Lent, saj ga “malo našminkajo”, a da se da narediti še marsikaj. “Kako pa se bo to storilo, pa je seveda stvar našega ustanovitelja. Naša stvar pa so predvsem programi, na katerih delamo.”

Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …

Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”.  A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.

O nameri za prodajo 13 jeklenih pontonov, ki jih namerava Mestna občina Maribor prodati kot celoto, smo poslali vprašanja tudi na Mestno občino Maribor. Ko dobimo odgovore, bomo o tem poročali.

Uredništvo

See author's posts