00:42, pet, 29. Mar

VIDEO: Sežigalnica še vedno v načrtu, a blato iz mariborske čistilne naprave ni primerno za sosežig, ker vsebuje preveč žvepla





Mariborski mestni svetniki bodo na današnji seji obravnavali rebalans letošnjega občinskega proračuna, med drugim pa bodo potrjevali tudi nove cene ravnanja z odpadnim blatom.

Pred začetkom redne seje mestnega sveta Mestne občine Maribor, pa je Lista za pravičnost in razvoj sklicala novinarsko konferenco, kjer sta Stojan Auer in Peter Juhart opozorila na kopico nepravilnosti. Zmotila jih je predvsem napačna kvalifikacija saj sta na dokumentu o oddaji javnega naročila zapisani dve številki. In sicer 19 08 05, ki je oznaka za blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda. Torej v primeru blato iz Maribora. Za to velja cena 1.907.490 EUR. Druga kvalifikacijska številka pa je 19 03 05, ko gre za blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda, takšnega blata pa v Sloveniji sploh ni. A v dokumentu je omenjeno in sicer za to velja cena 1.708.200 EUR.

Stabilizirani odpadki 19 03 05 so odpadki, ki nastanejo na napravah za predelavo odpadkov. A potrebno je poudariti, da čistilna naprava ni naprava za predelavo odpadkov, ampak za čiščenje vode. Iz podatkov Agencije RS za okolje tudi izhaja, da v letu 2019 in v letu 2020 odpadki s klasifikacijsko številko 19 03 05 v Sloveniji sploh niso nastali, niti kilograma.

Auer poudari tudi, da se poraja vprašanje kako je sežigalnica sploh okoljevarstveno varna. Namreč za potrebe javnega naročila, torej da je Energetika sploh lahko objavila naročilo, je bilo potrebo naročiti izdelavo ocene odpadka, ki jo je izdelala za to pooblaščena organizacija IKEMA po naročilu Aquasystema.

Blato iz mariborske čistilne naprave znatno presega vsebovane vrednosti žvepla

Dokument je bil sestavni del razpisne dokumentacije javnega naročila Energetike. Kot izhaja že iz tretje strani predmetne ocene, je vrsta odpadka “blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda”, ki ima klasifikacijsko številko odpadka 19 08 05 skladno z evropskim klasifikacijskim seznamom odpadkov. Na 8. strani ocene je jasno zapisano, da odpadek ni predhodno obdelan. Tudi v poglavju 6.10 na strani 11 ocene je zapisano, da je potrebno z odpadkom iz ocene ravnati kot z blatom iz čistilnih naprav. V poglavju 6.14 na strani 14 pa je zapisano, da predmetnega blata ni mogoče uporabiti za sosežig, namreč blato iz mariborske čistilne naprave znatno presega vsebovane vrednosti žvepla.

Očitno tako kot izhaja iz pooblaščene ocene odpadka, blato iz mariborske čistilne naprave ni primerno za sosežig, ker vsebuje preveč žvepla. Žveplo namreč pri sežiganju blata povzroča izpuste žveplovega dioksida (SO2). Izpust žveplovega dioksida v zrak povzroča t.i. kisli dež, kratkoročno izpostavljanje žveplovem dioksidu povzroči težave astmatikom in občutljivim ljudem, medtem ko otroci v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje zbolevajo za kašljem, bronhitisom in infekcijami globlje v dihalih, kot otroci ki žive v manj onesnaženih krajih.

Na tem mestu se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da študija, ki so jo naročili na Mestni občini Maribor o ravnanju z blatom niti ni pridobila teh informacij, čeprav je ta ocena že obstaja, kaj šele, da bi sami testirali blato, se sprašuje Stojan Auer?

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.