Danes je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor hospitaliziranih 45 pacientov s covid-19 na akutnem oddelku in 14 na intenzivni terapiji. Strokovni direktor centra Matjaž Vogrin pričakuje, da se bodo v naslednjih 14 dnevih številke hitro spreminjale. Ob tem je izrazil strah, da kapacitete ne bodo zadoščale. Zato prehajajo v tretjo fazo. Na današnji novinarski konferenci so v UKC Maribor sicer izpostavili, da imajo težave zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra.

Tretja faza pomeni, da bodo imeli za potrebe bolnikov s covid-19 na voljo še eno etažo na Kliniki za ginekologijo, stavbo infekcijskega oddelka, nato pa še eno etažo na ginekologiji. Skupaj pa to pomeni enormen napor za osebje, je poudaril strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin in dodal: “Samo za potrebe covid akutnih oddelkov prerazporejeno več kot 110 medicinskih sester, več kot 40 medicinskih sester je prerazporejenih v covid intenzivne enote in več deset zdravnikov je prerazporejenih v te enote. Največje težave pričakujemo pri obravnavi covid intenzivnih pacientov. Sami vidite, kako se te številke večajo, višajo na državnem nivoju.” Poudaril je še, da v njihovi ustanovi to predstavlja “enormen problem, ker že pred to krizo smo imeli velikanske težave pri oskrbi intenzivnih pacientov. Na voljo smo imeli 27 postelj za te paciente in prav nobene rezerve, kar se tiče kadra.” Na oddelku za interno intenzivno medicino imajo namreč samo štiri zdravnike, za perioperativno terapijo pa pet do šest specialistov, tako da za dežurno službo zagotavlja pomoč oddelek za kardiologijo in anestezijo.

Predstojnica enote za intenzivno terapijo za covid paciente Alenka Strdin Košir je izpostavila, da so za covid paciente načrtovali 24 postelj, pri tem pa imajo problem s kadrom. za trenutno 14 bolnikov imajo na voljo 40 sester, od tega jih je zdaj 15 takih, ki so v intenzivnih enotah do zdaj že delale. Priliv covid bolnikov v intenzivno nego je zdaj dva do štiri bolnike na dan, čez teden ali dva pričakujejo bo intenzivni oddelek poln in “bomo morali razmišljati o nadaljnjih kapacitetah”, je razložila Strdin Koširjeva in dodala: “Ko govorimo o sestrskem kadru, ki je naše najbolj ozko grlo – vsakič ko dodamo posteljo, vsakič, ko dobimo dodatne bolnike, sestre prerazporejamo. Prerazporejamo jih enakovredno z obeh ostalih intenzivnih oddelkov, ki delata skoraj normalno naprej in seveda razredčimo znanje in strokovnost tistih dveh oddelkov. Polovico sester pa dodamo z drugih delovišč.”

“Ko se bodo te kapacitete napolnijo, bo delal z bolniki neustrezno izobražen kader,” je dejala Strdin Koširjeva in dodala: “Ko napolnimo 24 kapacitet in se selimo na novo lokacijo, bomo imeli razredčitev. Če imamo zdaj razredčitev sester 40 procentov ustrezno izobraženih, bomo imeli potem 10 do 20 ustrezno izobraženih, na bolnika, ostale bodo prišle od drugod.” Nekatere se bodo v tem času delno priučile, potem pa bodo delali po protokolih, ne pa po individualni obravnavi, kar pa pravi predstojnica bo problem, saj se bolniki med seboj razlikujejo in potrebujejo individualno obravnavo. Strokovni direktor je ob tem dodal, da se je treba zavedati, da bodo standardi padli zaradi za to delo neusposobljenega kadra. “Ker nimamo nobene rezerve, smo zato morali bistveno zmanjšati druge dejavnosti, zato zdaj izvajamo le še nujne posege in zdravimo bolnike s karcinomskimi obolenji,” je še dejal Vogrin.

Izpostavil je še, da razmere po Slovenije niso enake, da imajo nekatere več rezerve, zato bi lahko ministrstvo za zdravje razporedilo kadre tako, da bi bili tam, kjer se borijo za življenja bolnikov. se moralo zdravstveno ministrstvo odzvati ter kadre razporediti tja, kjer se borijo za življenja bolnikov.

Strokovna vodja oddelka za internistično intenzivno medicino Iris Živko je dejala, da imajo premalo kadra, ki bi bil usposobljen za delo s težkimi bolniki, ob tem pa, da so medicinske sestre v stiski, saj se morajo dela še naučiti, a da želijo pomagati.

Uredništvo

See author's posts