V Mariboru je v minulih dnevih potekal dogodek Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje v organizaciji Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Tema konference je bilo preoblikovanje regionalne politike in prakse z ustvarjanjem raznolikosti pristopov, rešitev in politik, ki koristijo regijam in njihovim prebivalcem.

Mednarodna regionalna razvojna konferenca in Sedlarjevo srečanje Mariboru sta tako pokazala, kako je sodelovanje in povezovanje ključno za nadaljnji napredek regionalnih skupnosti ter vzpostavljanje trajnostnih rešitev za prihodnost.

Osrednja tema konference je bila osredotočena na preoblikovanje regionalne politike in prakse s poudarkom na ustvarjanju raznolikih pristopov, rešitev in politik, ki lahko aktivno koristijo regijam in njihovim prebivalcem.

Tema konference je zato pritegnila številne udeležence s širokim spektrom strokovnih znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja, urbanizma in prostorskega načrtovanja. Skozi interdisciplinarno razpravo in izmenjavo idej so udeleženci v okviru plenarnih in sekcijskih predstavitev ter v okviru razprave na okrogli mizi izpostavili številna vprašanja in dejstva v zvezi z regionalni razvojem v Sloveniji. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS je ob tem izpostavil dva izziva:

Država mora zato nujno zagotavljati vse socialne in ekonomske storitve za prebivalstvo, čemur sta namenjena tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je trenutno v pripravi, in prizadevanja za kohezijo na regionalni ravni.

S tem je konferenca postavila temelje za nadaljnji razvoj in inovacije na področju regionalnega načrtovanja in politike.

Dvodnevnega dogodka so se udeležili akademiki in raziskovalci

Udeleženci v plenarnih in sekcijskih predstavitvah ter razpravi na okrogli mizi so poudarili številna vprašanja in dejstva glede regionalnega razvoja v Sloveniji. Opazili so, da je geografska raznolikost teritorija Slovenije izrazita in da je ta razdrobljenost dodatno poglobljena z administrativno delitvijo na 212 občin. V družbi in prostoru opažajo trende polarizacije ter zaostajanja določenih območij, kot so stare industrijske regije in obmejna problemska območja. Eno izmed opaznih vzrokov za to stanje je nedvomno pomanjkanje regionalnega načrtovanja v preteklih tridesetih letih. Zaradi tega so poudarili potrebo po celovitem pristopu k regionalnemu razvoju, ki vključuje tako statistične regije kot tudi različna homogena območja, ter potrebo po nadomeščanju zamujenega časa.

Uredništvo

See author's posts