Za samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem v Sloveniji bodo potrebne obsežne investicije tako v proizvodnjo kot v omrežje, poudarjajo vodje proizvajalcev elektrike Gena energije in HSE ter operaterja omrežja Elesa. Končne cene elektrike verjetno ne bodo več na ravneh izpred krize, dajejo pa več denarnega toka in s tem možnost vlaganj.

Letošnja zima je minila bolje, kot so pričakovali. “Nismo si upali misliti, da bomo zimo prebrodili na način, kot smo jo. Napovedi so bile povsem drugačne,” je danes na skupni novinarski konferenci dejal direktor Elesa Aleksander Mervar in dodal, da bi lahko bilo stanje povsem drugačno – z redukcijami in še višjimi cenami.

Z vladnimi ukrepi, med drugim regulacijo cen ter nižjima trošarino in DDV, je gospodinjski odjemalec z letno porabo 10 megavatnih ur (MWh) na letni ravni prihranil med 500 in 5600 evrov, je navedel Mervar.

Poudaril je, da to, kako smo prestali letošnjo zimo, države ne sme uspavati, in opozoril, da je Slovenija glede oskrbe z elektriko v primeru kriznih razmer zelo izpostavljena. “Brez novih investicij bo ta izpostavljenost samo večja, ne samo na področju oskrbe, tudi na področju cen,” je dejal.

Slovenija je bila lani rekordno uvozno odvisna, delež uvožene elektrike je znašal 32,6 odstotka. Letos stanje ni boljše; od začetka leta do 10. marca je bila uvozna odvisnost 31-odstotna, je povedal Mervar. Z večjo uvozno odvisnostjo bodo tudi veleprodajne cene bolj odvisne od cen na evropskih trgih in večje bo tveganje, da Slovenija elektrike v primeru kriznih razmer ne bo imela zadosti.

Ob pričakovani večji rabi elektrike in usmeritvah v proizvodnjo brez uporabe fosilnih goriv bodo potrebne investicije v povečanje proizvodnih virov in tudi v omrežje.

Eles v naslednjih 10 letih načrtuje za 800 milijonov evrov investicij v prenosno omrežje, operater distribucijskega omrežja SODO, ki je po novem v lasti Elesa, pa za 3,5 milijarde evrov investicij v distribucijsko omrežje, je povedal Mervar in dodal, da bodo te načrte SODO še pregledali. Vodja Elesa je ovirami pri teh investicijah izpostavil dolgotrajnost postopkov umeščanja objektov, kot so daljnovodi, v prostor.

Holding Slovenske elektrarne (HSE), pod katerega med drugim spadajo hidroelektrarne (HE) na Dravi, Soči in deloma Savi in Termoelektrarna Šoštanj (Teš), načrtuje za okoli dve milijardi evrov investicij, je povedal generalni direktor HSE Tomaž Štokelj.

Po njegovih bsedah so pregledali 50 potencialnih lokacij za sončne elektrarne, kjer bi lahko namestili elektrarne s skupno močjo 400 vršnih megavatov (MWp), med drugim dodatne enote v Prapretnem in ob kanalu HE Zlatoličje ter plavajoče sončne elektrarne na Šoštanjskem jezeru. Pri hidroenergiji je predvidena rekonstrukcija HE Formin ter izgradnja HE na srednji Savi. Vetrne elektrarne HSE pa so predvidene na Ojstrici in Paškem Kozjaku ter pri Rogatcu.

HSE izvaja tudi pilotni projekt izrabe geotermalne energije za proizvodnjo elektrike, so tudi vodilni partner evropsko sofinanciranega projekta, pri katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije, Hrvaške in Italije in katerega cilj je proizvesti 5000 ton zelenega vodika letno.

V Tešu testirajo uporabo večjih količin biomase v šestem bloku. Kot je povedal Štokelj, namreč ni pričakovati tolikšnega izkopa premoga v velenjskem rudniku kot v preteklosti in z biomaso bi lahko brez investicij zagotovili od pet do šest odstotkov potrebnega goriva, z investicijami pa do 10 odstotkov.

Medtem ko se je Teš lani soočal z nižjim odkopom premoga, likvidnostnimi težavami – družba je od 800 milijonov evrov odobrenih poroštev države lahko za posojila pri bankah črpala 186 milijonov evrov, prejela je tudi 492 milijonov evrov naknadnega kapitala za nakup nadomestne energije – je stanje letos boljše, je zagotovil Štokelj. Med drugim so namreč spremenili prodajno politiko, razmere v premogovniku so se izboljšale in odkop je trenutno nad planom, boljše je upravljanje tveganj. Pričakuje, da bo Teš junija začel vračati prvih 200 milijonov evrov od naknadno vplačanega kapitala ter da bo HSE zaradi regulacije cen letos prispeval okoli 100 milijonov evrov. Kljub temu pričakujejo dober poslovni rezultat, je dejal Štokelj.

Vodja drugega proizvodnega stebra, Gena energije, ki ima med drugim v lasti slovensko polovico Nuklearne elektrarne Krško (Nek), del HE na Savi in Termoelektrarno Brestanica ter trgovca z elektriko Gen-I, Dejan Paravan je poudaril, da so investicije “edina prava pot, če želimo samooskrben in nizkoogljičen elektroenergetski sistem”.

Poleg tega da zagotavljajo male sončne elektrarne vlagajo med drugim v velike sončne elektrarne, predvidena je denimo v Brežicah, čakajo na odločitev sodišča glede gradnje HE Mokrice.

Osrednji razvojni projekt Gena energije je drugi blok nuklearke (Jek 2). Na novinarsko vprašanje o možnostih zagotovitve zadosti elektrike po zaprtju Teša brez Jeka 2 – v luči izjav ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra za N1, da ne bi bilo nič narobe, če bi se časovnica za odločitev glede gradnje Jeka 2 zamaknila – je Paravan dejal, da ni enoznačnega odgovora na to, ker je preveč negotovosti. Potrebni bi bili preračuni, kaj določena kombinacija pomeni. V študiji, ki so jo opravili za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), so kot optimalen scenarij spoznali kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije.

Za financiranje investicij bodo potrebni različni viri. Med njimi Mervar navaja omrežnino in evropska nepovratna sredstva, zaslužek na trgu ter zadolžitev države. Štokelj je poleg posojil pri bankah za zelene naložbe ion izdajo zelenih obveznic izpostavil možnost, da bi lahko tisti, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne, sodelovali pri investicijah v večje elektrarne in bili nato deležni določene cene elektrike.

Paravan je povedal, da so trenutne maloprodajne tržne cene elektrike nižje, kot so regulirane cene za mala in srednje velika podjetja ter javne zavode, a višje, kot so regulirane cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Mervar je sicer ocenil, da bodo končne cene za negospodinjske odjemalce v prihodnje med 160 in 180 evrov na MWh. Cen, kot so bile pred krizo, ni več pričakovati, bile so tudi prenizke, da bi se izplačale investicije v proizvodne enote, je dejal.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts