Ukrajinske in slovenske dežele imajo podoben zgodovinski razvoj, smo lahko slišali na nedavnem predavanju o vpetosti Ukrajincev med Evropejci in Sovjeti, ki ga je imel profesor Aleš Maver na Alma Mater Europaea.

Predstavil je tudi velike razlike ukrajinskih dežel v jezikovni, verski, kulturni in drugi pripadnosti.

V preteklosti je veliko podobnih procesov teklo vzporedno tako v Sloveniji kot Ukrajini, je dejal profesor Aleš Maver, tudi Slovenci smo namreč imeli izkušnjo, da smo bili skozi čas del različnih državnih tvorb in da je bila slovenščina pod močnim pritiskom sosednjih, večjih jezikov. In to izjemno velja tudi za ukrajinščino.

Zgodovinska ujetost Ukrajine

Maver še meni, da je ukrajinska usoda vpeta že v njeno ime. “Ukrajina pomeni po večinskem mnenju deželo na meji,” nam je povedal, ta meja pa se kaže tako na zunaj, saj je Ukrajina ujeta med Poljsko in Rusijo, kasneje Sovjetsko zvezo. Prav tako je ujeta med zahodno in vzhodno obliko krščanstva. Maver pa je še izpostavil, da je meja tudi notranja, gre namreč za stepo, kjer so se Vzhodni Slovani začeli naseljevati razmeroma pozno. In zaradi tega je tam razlika med tistimi deli, ki so nekoč že spadali v Veliko kneževino Litvo, srednje- in novoveško državno tvorbo, in pa med tistimi deli, ki jih je rusko carstvo šele v 18 stoletju prejšnjega tisočletja pridobilo od Osmanov.

Več v o ujetosti in sedanjosti Ukrajine v prispevku:

Uredništvo

See author's posts