Visokošolski sindikat bo prihodnji teden nadaljeval svoje stavkovne aktivnosti. V petek so sicer dobili predlog vlade o odpravi plačnih nesorazmerij, ki pa je nejasen. Predsednik sindikata Gorazd Kovačič pravi, da to kaže, da vlada ni pripravljena na hitre korake, da bi približala stališča in preprečila stavko.

Kot je dejal Kovačič, je predlog vlade nejasen v delu, ki govori o seznamu delovnih mest v znanosti, izobraževanju in kulturi. Zato so nanj odgovorili z nekaj vprašanji, na svoje zahteve pa bodo znova opozorili v okviru aktivnosti, predvidenih za torek in sredo. Celodnevna prekinitev dela bo znova na vseh treh javnih univerzah. Osrednji stavkovni shod v Ljubljani bo v torek dopoldne na ljubljanski fakulteti za družbene vede, v sredo pa načrtujejo “množico lokalno obarvanih dogodkov po fakultetah in akademijah”.

Enako kot prejšnji torek bo tudi tokrat na treh javnih univerzah pedagoški proces odpadel, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del ne bo, prav tako ne uradnih ur v strokovnih službah, knjižnice bodo zaprte, v času stavke se ne vzdržuje informacijskih sistemov.

Visokošolski sindikat je 9. marca lani izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. Postavili so 19 stavkovnih zahtev, med drugim so zahtevali ustrezno vrednotenje pedagoškega dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. Po mnenju sindikata so podplačani strokovni ter visokošolski delavci, lektorji, predavatelji, bibliotekarji in informatiki, krivično pa naj bi bilo tudi plačno razmerje do zdravnikov specialistov.

V sindikatu med drugim zahtevajo vključitev vseh zaposlenih na univerzi v eno kolektivno pogodbo – vključno s skupino H, ki jo predstavljajo raziskovalci, in skupino J, ki jo predstavlja podporno osebje.

Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada po prepričanju sindikata zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve. Na drugi strani pa so dosedanja pogajanja, priznava sindikat, prinesla dogovor o vsebinsko najzahtevnejših neplačnih zahtevah, to so normativi, sobotno leto, individualna raziskovalna sredstva in odprava prekarnega pedagoškega dela.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije obžalujejo stavko, ker se z visokošolskim sindikatom “intenzivno pogajajo” in so po njihovih besedah razrešili praktično vse zadeve, ki niso vezane na odpravo plačnih nesorazmerij. Pripravljeni so skleniti tudi stavkovni sporazum o že dogovorjenih neplačnih zahtevah.

Vendar sindikat vztraja pri odpravi plačnih nesorazmerij. Na ministrstvu pravijo, da pogajanja potekajo v okviru pogajanj o četrtem plačnem stebru, ki zadeva raziskovalno dejavnost, izobraževanje in kulturo.

V sindikatu so kritični tudi do predlogov nove visokošolske zakonodaje, tako novele visokošolskega zakona, ki je v parlamentarnem postopku, kot predvidenih rešitev v novem visokošolskem zakonu, ki se šele pripravlja. Bojijo se namreč, da bi se lahko univerze spremenile v korporacije, saj fakultet ne bi več vodili izvoljeni dekani, temveč nastavljeni direktorji. Zahtevajo, da se umakne predlog črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev.

Na ministrstvu zatrjujejo, da ne obstaja predlog nove visokošolske zakonodaje, ki bi predvidevala omejevanje avtonomije univerz in njihovih članic. Sicer pa v delovni skupini, ki pripravlja predlog nove zakonodaje, sodeluje tudi predstavnik visokošolskega sindikata.

V sindikatu so sicer odločeni, da bodo nadaljevali stavko, dokler vlada “univerz ne vzame resno”. Če bo potrebno, bodo stavko nadaljevali tudi jeseni, je dodal Kovačič.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts